Na festivalu Slovenska popevka 2014, ki bo v soboto, 13. septembra, se bo predstavilo 14 novih slovenskih popevk. Foto:
Na festivalu Slovenska popevka 2014, ki bo v soboto, 13. septembra, se bo predstavilo 14 novih slovenskih popevk. Foto:
Križanke - Foto Stane Sršen
Slovenska popevka 2014 se po šestih letih vrača v prijeten ambient Plečnikovih Križank v Ljubljani. Foto: Stane Sršen
Križanke - Foto Stane Sršen
Vsi izvajalci bodo skladbe odpeli v živo ob spremljavi Velikega revijskega orkestra RTV Slovenija. Foto: Stane Sršen

Znana vsa imena in vrstni red nastopajočih
Strokovna komisija se je na predlog programsko-produkcijskega odbora skladno s pristojnostmi, ki izhajajo iz Pravilnika Slovenska popevka 2014, odločila za spremembo izvajalca. Namesto prvotno prijavljenega Mirka Bulčarja, bo skladbo z naslovom Bodi moja ljubica nocoj izvajal Uroš Smolej.

Programsko-produkcijski odbor festivala Slovenska popevka 2014, ki ga sestavljajo Boštjan Grabnar, Gaber Radojević, Žare Pak, Rudi Pančur, Gregor Forjanič in Matej Wolf, je zaradi omogočanja kakovostnejše izvedbe skladb na festivalu, določil vrstni red predstavitve skladb in nastopa izvajalcev, ki smo ga zapisali v spodnji tabeli. Vse skladbe bodo izvajalci odpeli v živo ob spremljavi Velikega revijskega orkestra RTV Slovenija ter pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla, Lojzeta Krajnčana in Žige Pirnata.

Na festivalu Slovenska popevka 2014 bo strokovna žirija podelile tri nagrade, in sicer nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo interpretacijo in veliko nagrado za najboljšo skladbo festivala. Četrta nagrada pa bo pripadla izvajalcu skladbe, ki bo najbolj prepričala občinstvo festivala Slovenska popevka 2014.

Neposredni prenos festivala boste lahko spremljali na prvih programih Televizije in Radia Slovenija, Radiu Maribor, Radiu Koper in spletnem portalu MMC RTV Slovenija.

Prodaja vstopnic
Vstopnice so na voljo na spletnem mestu Festivala Ljubljana, blagajni Križank, Info točki Ljubljana Festivala, prodajnih mestih Eventima, Petrolovih servisih in poslovalnicah Pošte Slovenije.

Festivalske popevke tudi na zgoščenki
Založba kakovostnih programov, ZKP RTV Slovenija, bo tudi letos prav na dan festivala izdala tradicionalno zgoščenko z vsemi skladbami letošnjega festivala.

#

Naslov skladbe

Izvajalec

Avtorji (glasbe / besedila / aranžmaja)

1.

Mal' naokrog

Katarina Mala

Matej Mijatović / Matej Mijatović / Tadej Tomšič

2.

Naj ti bo

Ela

Raay / Žiga Pirnat / Boštjan Grabnar

3.

Bodi moja ljubica nocoj

Uroš Smolej

Tadej Vasle / Tadej Vasle / Aleš Avbelj

4.

Skozi dan

Petra Polak

Aleksandar Ćulibrk / Petra Polak / Primož Grašič

5.

Noč čudežna

Anika Horvat

Patrik Greblo / Lara Love / Patrik Greblo

6.

V mojem starem klobuku

Miha Renčelj

Miha Renčelj / Miha Renčelj / Lojze Krajnčan

7.

Sončen dan

Darja Švajger

Žiga Pirnat, Andraž Gliha / Žiga Pirnat / Žiga Pirnat

8.

Tvoj spomin

Alex Volasko

Alex Volasko / Alex Volasko / Boštjan Grabnar

9.

Zračiš moj zrak

Irena Vrčkovnik

Marino Legovič / Leon Oblak / Aleš Avbelj

10.

Pomlad vedno pride

Ana Karneža

Tomaž Juvančič / Urška Juvančič, Tomaž Juvančič / Primož Grašič

11.

Slika

Nina Virant

Bojan Bratuž, Andrej Marinčič / Jana Marinčič, Nina Virant / Jaka Pucihar

12.

Poseben lik

Steffy

Marino Legovič / Igor Pirkovič / Jaka Pucihar

13.

Ti

Rudi Bučar

Rudi Bučar / Rudi Bučar / Patrik Greblo

14.

Kako življenje te vrti

Radio Mondo

Matej Mijatović / Matej Mijatović / Lojze Krajnčan


Avtorji fotografij: Stane Sršen, Peter Giodiani, Mimi Antolović, Luka Grilc, Franci Virant, Samo Ulčnik, Slavko Rajh, Andrej Korenc, Jani Ugrin ter iz osebnih arhivov Ele, Petre Polak, Irene Vrčkovnik, Steffy in Radia Mondo.

1. KATARINA MALA: Komaj tri leta so minila od njenega prvega singla Ciao ciao, s katerim je prijetno in simpatično prevetrila slovensko glasbeno sceno. Že v tako kratkem obdobju je Katarina mala postregla z marsikaterim glasbenim hitom. Njene pesmi veljajo za lahkotne, ironične in izpovedne, predvsem pa zapomnljive. Sama pravi, da opisujejo življenje vsakega izmed nas. Enkrat se v njej najdejo moški, drugič gospodinje, tretjič ljubimci, spet drugič tajkuni, zdaj pa še slovenske sosede. V socialnem popu, kot mu pravi, je našla svojo nišo, ki nikogar ne pušča ravnodušnega, je pa treba biti za jasna, iskrena in neposredna besedila kar malo pogumen, saj vedno izzovejo močne odzive. Na festival Slovenske popevke prihaja tretjič, torej že vsako leto odkar je prišla na sceno. Na 50. obletnici Slovenske popevke sta z avtorjem Markom Gregoričem pobrala nagrado za besedilo, na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca pa prav tako. Sama pravi, da se festivalov udeležuje z enim samim razlogom: "Festivali so idealna priložnost, da se slovenski izvajalci pokažemo skupaj, nastopimo na istem odru in pred istim občinstvom, pa vendar vsak s svojim glasbenim pristopom. Popolnoma se zavedam drugačnosti mojih pesmi in občutkov, ki jih določene moje pesmi vzbudijo, ravno zato pa se mi zdi udeležba na festivalih pomembna, saj s tem tako organizatorji kot mi dokazujemo, da se premikajo klasični okviri slovenskih festivalov in da nikakor ni potrebno slediti le "starim", klasičnim smernicam. Občinstvo ima zagotovo raje raznolikost kot monotonost." (Foto: Peter Giodiani)
2. ELA je rojena 17. avgusta 1985 v Mariboru. Že od začetka svojega glasbenega udejstvovanja največ časa posveča svojemu glasu, zato se je 10 let aktivno učila vokalne tehnike pri profesorici Dadi Kladnik. Njen prvi festival je bil Melodije morja in sonca leta 2007, ki je bila nekakšna odskočna deska v glasbeni svet. Začele so nastajati skladbe, kot so Za lahko noč, Glas sirene, Sem in tja ter Najlepši pušelj, s katero se je predstavila tudi na Narečni popevki 2011. Festivali ji niso tuji, ampak na Slovenski popevki se bo letos predstavila prvič s skladbo Naj ti bo. Pohvali se lahko, da je leto 2014 res njeno leto. Najprej jo je razveselila novica, da je sprejeta na Slovensko popevko (s prijavami je vztrajala kar štiri leta in letos ji je uspelo). Jeseni bo postala tudi mamica, tako da se novega vloge že zelo, zelo veseli. To pa še ne pomeni, da je njenega glasbenega ustvarjanja konec, kajti glasba je z njo že skoraj celo življenje in tako bo tudi naprej. (Foto: osebni arhiv)
3. UROŠ SMOLEJ se je rodil 7. marca 1974 na Jesenicah. Na AGRFT se je vpisal leta 1994. Dramsko igro je študiral v letniku več mentorjev ter študij zaključil pri profesorjih Borisu Cavazzi in Jožici Avbelj z vlogama Barta v Razrednem sovražniku Nigela Williamsa (r. Vojko Zidar) in generala Etienna Longsegurja v Vitracovi igri Victor ali otroci na oblasti (r. Samo M. Strelec). Za vlogo Barta je (skupaj s soigralci) leta 1998 prejel akademijsko Prešernovo nagrado.Že v času študija je nase opozoril z več igralskimi kreacijami: za vlogo Arthurja Rimbauda v Mrakovem Begu iz pekla (r. Damir Zlatar Frey, Koreodrama Ljubljana, 1996) je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca, za naslovno vlogo v Shakespearovem Othellu (r. Boris Cavazza, AGRFT, 1996) pa so mu podelili Severjevo nagrado za najboljšega študenta. Za nastopa v uprizoritvah O tem se ne govori Mortona Harryja (r. Samo M. Strelec, PG Kranj, 1996) in Sapramiška Svetlane Makarovič (PG Kranj, 2000) je prejel nagradi zlata paličica.Po študiju se je leta 1998 zaposlil v PG Kranj, kjer je ostal dve sezoni. Leta 2001 je postal član igralskega ansambla MGL, občasno pa nastopa tudi v drugih gledališčih. Njegova pot je ostala tlakovana z nagradami: leta 2002 je prejel Borštnikovo nagrado za vlogi Bartleyja v Kriplu z Inishmaana (r. Mateja Koležnik) in Njega v Dvoboju (r. Diego de Brea, Gledališče Glej, 2002), leta 2004 so mu na celjskih Dnevih komedije podelili naziv žlahtni komedijant za nastop v Burki o jezičnem dohtarju (r. Vito Taufer, Špas teater, 2003), leta istega leta pa je za vlogo Čackega v uprizoritvi Gorje pametnemu Gribojedova (r. Zvone Šedlbauer) prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado. Za vloge Carterja v Prasici debeli Neila LaButea (r. Saša Anočić), naslovnega junaka v Shakespearovem Hamletu (r. Matjaž Zupančič) in Konferansjeja v mjuziklu Kabaret Joeja Masteroffa, Johna Kanderja in Freda Ebba (r. Stanislav Moša) je leta 2006 prejel Severjevo nagrado. Za vlogo Konferansjeja je leta 2007 prejel še Dnevnikovo in Borštnikovo nagrado, leta 2008 pa nagrado Prešernovega sklada. Leta 2009 so mu za vlogo Jerryja/ Daphne v mjuziklu Sugar – Nekateri so za vroče Petra Stonea, Julea Stynea in Boba Merrilla (r. Stanislav Moša) na Dnevih komedije znova podelili naziv žlahtnega komedijanta.Igral je v številnih celovečernih, kratkih in TV filmih, med drugim v Črepinjicah Janeza Lapajneta (1997), Patriotu Tuga Štiglica (1998), Ljubljana je ljubljena Matjaža Klopčiča (2005), Kratkih stikih Janeza Lapajneta (2006) in Angela Vode – skriti spomin Maje Weiss (2009). Beleži tudi preko 200 nastopov v radijskih igrah. (Foto: Mimi Antolović)
4. PETRA POLAK: Glasba jo spremlja že od otroštva, ko je kot majhna deklica ob nedeljah popoldne gledala stare filme in risanke, v katerih sta jo najbolj začarala glasba in ples. Oboževala je glasbenike, igralce in plesalce, kot so Danny Key, Dean Martin, Fred Astaire, Ginger Rogers, Ella Fitzgerald, Frank Sinatra, Sammy Davis Yr ...Prvo skladbo o kužku in muci je s prijateljico Nino napisala pri desetih letih. Potem se je začelo lovljenje sanj. Povsod je iskala. Ni bilo smeri, v katero se ne bi podala. Igrala je klarinet, alt in tenor saksofon v pihalnem orkestru, v poznih najstniških letih je bila članica kranjske punk-ska skupine Gromska ter rock skupine Bambrlepele, kjer je igrala alt saksofon. Poskusila je celo peti v narodno-zabavnem bandu ter v etno-folk zasedbi Slutnja poletja.Vedno bolj jo je mamilo tudi petje. Potem sta bolj za hec s Tonijem Humrom ustanovila skupino Jazz Station, s katero so kot za šalo in z velikim otroškim pričakovanjem leta 2009 zmagali na 31. festivalu Melodij morja in sonca s skladbo Delam, kar se ne sme. Tam je ujela en konček norih sanj. Leta 2011 je nastopila na Festivalu slovenskega šansona, kjer sem zapela kuharsko zbadljivko z naslovom Tržna niša. Njen glas lahko slišite tudi v radijskih oz. televizijskih oglasih. Vokalno se je več let izpopolnjevala pri prijateljici, dami slovenskega jazza, Metki Štok in Darji Švajger. Vsako leto se udeleži tudi različnih delavnic vokalne tehnike (Jazz kamp Kranj, Jazzinty, Tinje ...) Pri učitelju in kitaristu Aleksandru Ćulibrku se uči igranja na kitaro in ukulele. Najraje nastopa z jazz triom (klavir, bobni, kontrabas), s katerim izvajajo moderne skladbe v jazzy preobleki, jazz standarde, slovenske popevke in avtorske skladbe. Prav ustvarjanje lastne avtorske glasbe ji je v največje veselje in izziv. Zadnje čase posveča veliko časa tudi glasbi za otroke. Piše avtorsko glasbo za otroke ter nastopa na otroških prireditvah.Katere sanje še lovi? Obožuje ples, predvsem salso, swing plese (lindy hop in balboo) in folkloro. Trenutno jo je najbolj prevzela havajska kitara ukulele. Rada ima iskrene in vesele ljudi in vse lepo v življenju. (Foto: osebni arhiv)
5. ANIKA HORVAT je z glasbo povezana že od malih nog. Prvič je javno nastopila pri devetih letih, leta 1989 pa je izdala svojo prvo kaseto Pomlad in še kaj. Leta 1993 sta sledili dve zgoščenki (Pomlad in še kaj ter Pridi, pridi, čakam te …). Že kot najstnica je nastopila na številnih festivalih in mnogi so ji prinesli tudi nagrado. Prvi večji uspeh je dosegla leta 1996, ko je s skladbo Lahko noč, Piran zmagala na festivalu Melodij morja in sonca. Dve leti pozneje jo je kot najmlajšo vokalistko k snemanju zgoščenke povabil Big Band RTV Slovenija in nastala je zgoščenka Ura brez kazalcev. Prav tako je z nacionalnim Big Bandom je leta 2007 izdala še album Nihče ne ve. Anika Horvat je redna in tudi ena najuspešnejših vokalistk na slovenskih festivalih: leta 2006 je na festivalu Slovenske popevke za skladbo Belo nebo prejela nagrado žirije, na istem festivalu je slavila tudi leta 2009 s skladbo Samo ti, leta 2011 pa je prejela nagrado za najboljšo interpretacijo za skladbo In si tu. Lani je Anika zaznamovala že 25-letnico svoje pevske kariere in izdala tudi svoj prvi album za otroke Od Pike do Acota. (Foto: Stane Sršen)
6. MIHA RENČELJ: Na glasbeno pot je stopil pri desetih letih, ko se je pri prof. Kazimiri Gale na Glasbeni šoli Franca Šturma pričel učiti klavir. Zaključil je deset razredov glasbenega izobraževanja, v času šolanja pa se je spoznaval tudi z nastopanjem. Med drugim je kot pianist spremljal otroški pevski zbor pod vodstvom prof. Ule Ulage, s katerim je že v osnovnošolskih letih nastopil v dvorani Slovenske Filharmonije. Kulturna aktivnost ga je spremljala tudi v gimnazijskih letih, ko je redno nastopal na kulturnih prireditvah in dijaških zborovanjih. Udeleževal se je glasbenih in literarnih krožkov, kot pianist pa je nastopil na 100. obletnici Gimnazije Poljane, katero je obiskoval. Kasneje se je pri prof. Norini Radovan in prof. Kianu De Bonaldiju izobraževal tudi na področju petja.Njegove glasbene izkušnje segajo tudi v popularno glasbo. Deloval je v različnih skupinah kot sta Anavrin in Dayout ter kot studijski glasbenik snemal klavir za Laro Baruco, Intimen Frizuren in Regino. Sodeloval je tudi s producentom Petrom Penkom, s katerim sta skupaj ustvarila glasbo za gledališko predstavo z naslovom Zakaj ima vsak fižolček bel trebušček za gledališče Škuc. Z zasedbo Leila & Don’t Quit The Band je nastopil v finalu oddaje Glasborola, za seboj pa ima še vrsto različnih glasbenih sodelovanj in nastopov. Leta 2010 je k svojemu glasbenem ustvarjanju povabil bobnarja in tolkalista Luko Kuharja.Plod njunega sodelovanja je uglasbitev Prešernovega Povodnega moža, s katerim se je prvič resno izrazila Mihova skladateljska žilica, moč pa ga je bilo slišati na nekaterih radijskih valovih in spletnih medijih.Rezultat tega sodelovanja je tudi nastop na Festivalu slovenskega šansona 2012, kar je Mihi in ekipi (pridružil se je tudi Damir Vintar na bas kitari) dalo še nadaljni zagon za avtorsko ustvarjanje.Prav tako je ta ista ekipa pripravila demo posnetek skladbe V mojem starem klobuku, ki je bila sprejeta na Slovensko popevko 2014.Med drugim je dejaven tudi v akustičnem triu Vračje Visli s Tomažem Plescem in Luko Kuharjem, preživlja pa se z učenjem klavirja. (Foto: Luka Grilc)
7. DARJA ŠVAJGER je rojena v Mariboru, kjer je obiskovala nižjo in srednjo glasbeno šolo, gimnazijo in Pedagoško akademijo. Študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na Univerzi v Gradcu (Avstrija), smer solo petje – pedagogika (prof. Lillian Sukis, prof. Marin Klietmann) in jazz pri priznanih profesorjih (Shila Jordan, Jay Clayton, Andy Bay, Marck Murphy). Leta 1997 je diplomirala in postala profesorica solo petja. Leta 2013 je magistrirala na AGRFT in postala magistrica govora (Pevska in govorna interpretacija). Leta 2014 so ji na Univerzi v Ljubljani, na predlog Akademije za glasbo, podelili priznanje pomembnih umetniških del, ki je priznan kot doktorat na umetniškem področju in je enakovreden znanstvenemu doktoratuOd leta 1992 kot solistka koncertira z različnimi glasbenimi zasedbami, tako na koncertih, različnih prireditvah, kot tudi na glasbenih festivalih doma (Melodije morja in sonca, Slovenska popevka, EMA) in v tujini. Njen repertoar sestavljajo pesmi iz stilno različnih zvrsti: pop, jazz, musical, šanson, tango …Uspešno deluje kot profesorica solo petja v svojem Vokalnem ateljeju Darja Švajger, kjer poučuje petje glasbenih stilov, kot so jazz, pop, šanson, tango …Njena vokalna tehnika bazira na odličnem poznavanju klasične tehnike,ki jo je priredila in nadgradila za druge glasbene zvrsti. Pri pevcih vzpodbuja kreativnost, raziskovalni duh in avtentičnost. Njen moto je: zaupaj si in upaj si. Najbolj čarobno pa je takrat,kot sama rada malo poetično reče, ko pevec postane pesem.Nagrade: l. 1993: festival Melodije morja in sonca: nagrada slovenske strokovne žirije in nagrada mednarodne strokovne žirije; l. 1995: Zlata nota: najboljša pevka; l. 1996: Zlati petelin: najboljša pevka; l. 1995 in 1999: zmagovalna skladba na izboru za Pesem Evrovizije – EMA; l. 2010: zmagovalna skladba na festivalu Slovenska popevka (strokovna žirija) in nagrada za interpretacijo; l. 2011: nagrada Viktor za oddajo Misija Evrovizija, kjer je sodelovala v komisiji kot sodnica. (Foto: Franci Virant)
8. ALEX VOLASKO se s pop glasbo aktivno ukvarja vse od leta 2011, ko je izdal svoj prvi single in videospot za pesem Da Da Di Da, ki se je na radijskih postajah in med publiko dobro prijela. V svojem ustvarjanju se je spogledoval že z mnogo glasbenimi stili, predvsem pa je najbolj domač v pop/rock vodah.V nekaj letih delovanja je izdal že več singlov (Pravljica, A bi z mano šla, Tam na Obali itd.), tri videospote (Da Da Di Da, Najin trenutek, Song) ter avtorski album Tvoji nasmehi. Kot solistični pevec se je prvič pokazal v oddaji Radia Slovenija Veseli tobogan leta 2005, sicer pa se je najprej kalil bolj kot kantavtor in član različnih bandov.V mladih letih se je kot pevec, klaviaturist in multiinstrumentalist kalil v glasbenih skupinah (T.N.T, Rockolution), kjer se je spoznal s kitaro, kasneje pa tudi z mandolino, ukulele, bas kitaro, flavto, harmoniko ter nanizal veliko nastopov po Sloveniji. Za seboj ima že vrsto večjih nastopov in festivalov: Ritem Mladosti 2011, Vransko summer nights, Urbanova noč, Noč Radia Belvi, nastop v Križankah z Janom Plestenjakom kot glasbeni gost, leta 2011 je z Omarjem Naberjem nastopil na izboru EMA 2011, poleti 2013 je kot prvi prejel nagrado Danila Kocjančiča na Melodijah morja in sonca, za najbolj perspektivnega mladega izvajalca in avtorja. Nastopal je v oddajah Na zdravje, Spet doma, Raketa na Planetu, Koktajl itd. in na festivalih, kot so Poletna noč (2012), Poletje v Ljubljani, Igraj se z mano, Slovenska popevka, Rock Otočec, Mister Slovenije ... Zadnji dve leti sodeluje kot vokalist v razvedrilni oddaji Televizije Slovenija, Moja Slovenija, ter z zasedbo koncertira po Sloveniji.Alex je avtor vse svoje glasbe in besedil, kar se na nastopih zagotovo začuti, saj se vrača k pristnosti klasične pop/rock glasbe, a hkrati z aktualnimi pesmimi sledi svežim trendom. Po osnovni glasbeni izobrazbi je pianist, kot samouk pa igra že prej naštete instrumente. (Foto: Samo Ulčnik)
9. IRENA VRČKOVNIK se je z glasbo pričela ukvarjati že v osnovni šoli, saj je obiskovala nižjo glasbeno šolo za harmoniko in klavir. Šolanje je nadaljevala na Srednji pedagoški šoli v Celju. Tam se je tudi odločila, da bo postala učiteljica glasbenega pouka in šolanje nadaljevala na Pedagoški fakulteti, smer glasbena pedagogika, v Mariboru. Leta 1991 je izšla njena prva samostojna plošča. Prvencu je skoraj vsako leto sledil nov album. Danes jih ima sedem. Medtem je sodelovala na tako rekoč vseh festivalih. Irena letos obeležuje 21. leto samostojnega glasbenega delovanja. Medijsko ni več tako izpostavljena, kar pa ne pomeni, da počiva. Še vedno nastopa, piše glasbo in besedila za druge izvajalce, svoje izkušnje in znanje pa prenaša na mlade talente. Irena svoje 20-letne kariere ni posebej obeležila, zato se je odločila, da bo 21. obletnico okronala prav z nastopom na Slovenski popevki 2014.(Foto: osebni arhiv)
10. ANA KARNEŽA: 18–letna Ana Karneža prihaja s Ptujske Gore in letos začenja 4. letnik gimnazije v Mariboru. Nastopati je začela že zelo zgodaj. Pri dveh letih je s prepevanjem navduševala družino, nakar so starši hitro ugotovili, da je njen pevski dar prevelik, da bi ga skrivali le v domačem okolju. Ana se velikokrat pošali, da sicer sama ni ravno velika, a je je zato toliko več na vseh drugih področjih, izmed katerih je zagotovo najbolj izstopajoče petje. Tega se je najprej učila pri Studiu Bonaldi, sedaj pa že nekaj let pri Dadi Kladenik (KUD Aeda) v Mariboru. Prvi nastopi zanjo so bili na občinskih in dobrodelnih prireditvah že v začetku osnovnošolskega obdobja. Leta 2008 se je kot solistka pridružila Tamburaškemu orkestru KUD Majšperk, s katerimi je doživela veliko uspešnih koncertov po Slovenije in z njimi še danes sodeluje. S časom in izkušnjami je ugotovila, kakšen pomen daje petje njenemu življenju: »Petje zame niso samo točno odpeti toni in lep zven, temveč podajanje zgodbe skozi izražanje občutkov, čustev in ne nazadnje samega sebe na drugačen način kot so samo besede. V tem sem se resnično našla, to je nekaj kar dobro in s srcem počnem, to je moje zavetje.«Z željo po novih izkušnjah in priložnostih, ki bi jih prinesla prepoznavnost se je v začetku leta 2013 prijavila na oddajo Slovenija ima talent, kjer so ji gledalci namenili drugo mesto. V preteklem letu je nastopila na podelitvi Slovenske Gazele, nastopila je za državni vrh ob dnevu človekovih pravic, ki ga je organizirala varuhinja človekovih pravic, zelo lepe spomine ima na Festival šansonov »La vie en rose« v Cankarjevem domu, ki je bil tokrat posvečen Franu Milčinskemu Ježku, kjer se je Ana preizkusila v nekoliko drugačni pevski vlogi in ugotovila, da so ji šansoni še posebej blizu.V zadnjem času se zagnano in z navdušenjem ukvarja z lastnimi koncerti. Skupaj z odlično akustično zasedbo (kitara (Matjaž Dajčar), kontrabas (Matej Hotko), tolkala (Nino Mureškič)) je pripravila kar nekaj uspešnih koncertov, ki vedno navdušijo poslušalce z odlično izvedbo in pestrim, raznolikim repertoarjem. Namesto zabave ob svoji polnoletnosti, pa je organizirala svoj prvi samostojni koncert v domačem kraju. Koncert so priredili tudi v Sodnem stolpu, v okviru Festivala Lent.Sama zase pravi, da se še v glasbi vedno razvija in se še kar nekaj časa bo. Vedno bolj se čuti zapisano določenim glasbenim zvrstem, kot so jazz, blues, šansoni, muzikli ter tudi pop. Kljub dejstvu, da je še mlada, pa je zelo resna in zavzeta glede tega kar počne: » Ko sem na odru, v trenutku živim samo za pesem in zgodbo, ki jo ta predstavlja ... Takrat mi je vseeno za vse, kar se je zgodilo ali kar se še bo. Takrat sem srečna.«(Foto: Slavko Rajh)
11. NINA VIRANT je diplomirana dizajnerka Fakultete za dizajn in jazz vokalistka, ki je letos zaključila študij na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Njena glasbena pot se je začela na otroških in najstniških festivalih po Sloveniji in tujini (na Malem Lošinju, v Črni gori in na Poljskem) ter z nižjo glasbeno izobrazbo klasične kitare. Petja se je učila pri priznanih mentorjih SLS tehnike petja, med drugim pri Nataši Nahtigal, Ireni Vidic, Kristini Oberžan, ameriškemu mentorju Deanu Kealinu, svoje znanje v jazzu še izpopolnjuje pri mentorici Nanči Muck. Udeležila se je številnih vokalnih pa tudi jazz instrumentalnih delavnic. Sodelovala je s pop/country bandom Lybra, s katerim je pri 17-ih posnela prvo ploščo. Prav tako je članica nekaj jazz vokalnih zasedb, občasno tudi koncertira z manjšimi jazz zasedbami. Z Ansamblom za slovese se je letos uvrstila na Festival slovenskega šansona 2013, sodelovala pa je tudi z big bandom Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, Jazz punt big bandom iz Tolmina ter Big Bandom RTV Slovenija. Kot backvokalistka je že sodelovala na Emi in na koncertiranjih različnih zasedb po Sloveniji, še vedno koncertira z devet člansko salsa zasedbo Šalša. S septembrom se seli v Amsterdam, kjer je bila sprejeta na jazz konservatorij. (Foto: Andrej Korenc)
12. STEFFY – Štefica Stipančević je svojo glasbeno pot začela na nižji glasbeni šoli v Kopru kot pianistka in v tej smeri nadaljevala še na Umetniški gimnaziji v Kopru. Poleg klavirja se je na nižji glasbeni šoli učila solopetja pri prof. Tanji Grlica in veliko nastopala kot solistka na področju klasične in zabavne glasbe. Po končani maturi iz petja in srednji glasbeni šoli iz klavirja, se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je pod mentorstvom doc. Pije Brodnik z odliko diplomirala.Kot solistka je imela veliko odmevnejših nastopov, med drugim je nastopila v Slovenski filharmoniji, na božičnem koncertu s pihalnim orkestrom Akademije za glasbo, bila je solistka na praizvedbi Monteverdijevih Vesper v Ljubljani in v Berlinu, imela je solistični recital v Križankah. Redno nastopa na Univerzi v Ljubljani in na različnih protokolarnih prireditvah po Sloveniji. Leta 2012 je v vlogi La Musice debitirala v SNG Opera in balet Ljubljana v operi C. Monteverdija: Orfej, s čimer je gostovala tudi na Ptuju, v Mariboru in v Benetkah. Je članica Slovenskega komornega glasbenega gledališča, kjer nastopa v vlogi Zelmire (Virginie) v operi C. W. Glucka: Ogoljufani sodnik in v operi N. Piccini: La Cecchina, v vlogi Marchese Lucinde. Bila je tudi solistka na svetovni premieri koncertne izvedbe opere La Karneroika (Davide Antonio Pio), kjer je nastopila v vlogi Donne di Trachis v Slovenski filharmoniji in v Padovi.V solopetju se je izpopolnjevala na masterclassih pri prof. Piji Brodnik, prof. Giacomu Battarinu in prof. Marku Tuckerju, v jazz improvizaciji pa pri prof. Nadi Žgur. Trenutno je študentka drugega letnika magistrskega študija opernega petja na AG v Ljubljani, za svoje dosežke na področju koncertnega in opernega delovanja je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani.Na področju zabavne glasbe deluje že od svojega enajstega leta kot studijska pevka in backvokalistka, solistka na različnih prireditvah, ter nastopajoča v glasbenih TV oddajah (Spet doma, Parada, Piramida, Zlatolaska, Odpeto ipd.) in glasbenih festivalih (Ema, MMS, Fens). (Foto: osebni arhiv)
13. RUDI BUČAR: Glasbena pot Rudija Bučarja sega v osnovnošolsko obdobje, ko je s prijateljem in kasnejšim stalnim sodelavcem Gabrom Radojevičem ustanovil skupino Spirits. Z njo izda glasbeni prvenec, Zemljin krik, že kmalu zatem pa z rockovske poti zavije na neko drugo, intimnejšo. Pod vplivom kultnega obalnega fotografa in glasbenika, pokojnega Luciana Kleve, začne spoznavati glasbene odtise časa v rojstni Istri. Opravi zahteven raziskovalni podvig, posname ure in ure gradiva, ki doživi novo rojstvo v Rudijevem prvem samostojnem albumu, Kapotu (2003, ZKP RTV Slov). Z njim je slovenski (in mednarodni) javnosti približal istrske ljudske napeve skozi sodoben glasbeni jezik, zato album ni ostal neopažen. Kritiki, še bolj pa široka publika, so ga sprejeli odprtih rok; tedaj se je med sodobne primorske legende uvrstila zgodba o tem, kako hitro so pohajale nove in nove naklade tega albuma, ki je bržčas tudi zato danes obvezni inventar vsake prave primorske familije. Rudijevo etnomuzikološko udejstvovanje ni zastalo na tej točki, z drugim samostojnim albumom, Kambiamentom (2007, Dallas Records), je istrsko glasbeno zapuščino preoblekel s še prepričljivejšim avtorskim zamahom. Svobodnjaški duh ga je s poti, ki je sicer nikdar več ni zares zapustil, tu pa tam zanesel na odre, ki jih namesto toplega primorskega sonca, ožarjajo reflektorji. Bil je spremljevalni vokalist slovenske evrovizijske predstavnice Alenke Gotar (2007, Helsinki) in se za vozovnico na Evrosong potegoval v duetu z Alyo (2009). Preizkusil se je na Slovenski popevki (avtor skladbe Samo ti, ki je v izvedbi Anike Horvat zmagala po izboru strokovne žirije leta 2009; dve letu kasneje je s skladbo Naj traja, zmagal po izboru strokovne žirije; leta 2012 je nastopil s skladbo Še malo). Bil je tudi del multimedijskega projekta Sozvočja Slovenije, s katerim je med drugim nastopil tudi v Bruslju, ob sklenitvi slovenskega predsedovanja Evropski uniji (2008).Posebno poglavje v Rudijevem ustvarjalnem opusu pa se je začelo z zasedbo Istrabend, ki nastane leta 2011. V njej sta se ob Rudiju (z)našla dva izjemna glasbenika mlajše generacije, harmonikar in skladatelj Janez Dovč ter tubist Goran Krmac. Sodelovanje je konec leta 2012 rodilo Rudijev tretji samostojni album Rudi in Istrabend. Izšel je pri založbi Celinka. Leta 2013 je Rudi napisal glasbo za gledališko predstavo Sluga dveh gospodarjev v koprodukciji s srbskim režiserjem Kokanom Mladenovičem in Gledališčem Koper. Leto 2014 se je pričelo s sodelovanjem na Emi 2014, kjer je pesem Tja predstavil skupaj s skupino Elevators. Aprila 2014 je izšla plošča vokalnega kvarteta 7 plus. Plošči je prispeval avtorstvo in priredbe istrskih ljudski pesmi. Na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca je za skladbo Sen znala jes, ki jo je predstavil skupaj z zasedbo Frčafele, prejel veliko nagrado festivala. Jeseni 2014 izide njegova četrta samostojna plošča. (Foto: Jani Ugrin)
14. RADIO MONDO: Člani zasedbe Radio Mondo zase pravijo: »Prav od začetka, na Radio Mondo frekvencah vedrijo sami čudni tiči. Dame nič kaj čednega slovesa, ljubimci z vprašljivo moralo, srčni piromani, še ostali ljubezenski veterani prvih bojnih linij in lopovi, ki ti za drobiž ter liter vina, ukradejo dober stih in ženskam pošteno ime ... Na vsak način bi radi koga izključili iz naših vrst, pa ne gre, ker se prav na vsako prismodo tega sveta nekaj rima.« Tako je postala glasba, ki se vali iz naših zvočnikov, mešanica pripovedk šansona, nagajivega kabareja in poskočne, včasih otožne popevke. Smo bend orkestrskih otrok, uličnih samoukov in čisto zaresnih glasbenikov. Zatočišče smo našli na takšnih, drugačnih, manjših in večjih festivalih. Nedavno smo v duetu z Nano Milčinski nastopili na Melodijah morja in sonca, sedaj pa se že veselimo nastopa na festivalu Slovenske popevke 2014. Radio Mondo zasedba je pisan »pušeljc gajstnih deklin« in »nabritih pobalinov«: Matej Mijatović (vokal, kitara, avtor skladb), Andraž Kržič (klavir, kitara, vokal), Nika Halas (violina, bisernica), Lina Steiner (violina), Polona Petrovič (kontrabas, vokal), Krešimir Krešo Jadronja (tolkala, vokal), Rok Erjavec (kitara, klarinet, vokal) in Nebojša Mijatović (avtor skladb). (Foto: osebni arhiv)