Režiserka Špela Kravogel, igralka Milena Zupančič z dramaturginjo in avtorico nove radijske igre Periferija Kajo Novosel. Foto: arhiv Programa Ars.
Režiserka Špela Kravogel, igralka Milena Zupančič z dramaturginjo in avtorico nove radijske igre Periferija Kajo Novosel. Foto: arhiv Programa Ars.

Dramaturginja Kaja Novosel v besedilu postavi poslušalca v neobičajno vlogo: samski mladi ženski, ki je odšla študirat in dela v glavnem mestu, ne da besede. Zato pa jo daje vsem, ki jih srečuje ob obisku v domačem kraju na podeželju. Plejada socialno, generacijsko in mentalno različnih osebnostnih profilov jo nagovarja, sprašuje, jo spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove. V njihovih nagovorih pa ti ljudje hote, še večkrat pa nehote razkrijejo tudi svoja stališča, strahove, upanja in bolečine v odnosu do nje, ki je odšla, in do samih sebe, ker ostajajo vpeti v lokalno okolje.

Uroš Smolej. Foto: Špela Kravogel
Uroš Smolej. Foto: Špela Kravogel

Radijska igra v takšni formi ponuja radiofonski in igralski izziv, mozaik različnih likov pa gradi socialno in družbeno podobo krajev, odmaknjenih od središča. V tem primeru so to Jesenice s specifično demografsko sliko.

Tonski mojster Matjaž Miklič pri snemanju Gabra K. Trseglava v eksterierju. Foto: Špela Kravogel
Tonski mojster Matjaž Miklič pri snemanju Gabra K. Trseglava v eksterierju. Foto: Špela Kravogel

Prav od tam prihaja avtorica Kaja Novosel: »Na začetku pisanja besedila sem najprej razmišljala o tem, ali se res vsi mladi z veseljem odselijo iz domačega (manjšega) kraja v drugo (večje) mesto, kot s temo odseljevanja mladih posredno sporoča družbena dikcija. Vprašala sem se, kaj domače mesto omogoča posamezniku v smislu kakovosti življenja oziroma česa mu ne omogoča, da tam ne more ostati. Od tu sem začela graditi zgodbo. Ob razmisleku, ali domače okolje sploh zna prisluhniti mlademu človeku in razumeti vsaj nekatere kompleksne vidike pozicije mladega odraslega v današnjem času, pa se je vzpostavila tudi forma besedila, ki je z razlogom popolnoma enosmerna. Temo odseljevanja iz majhnega kraja v večje, glavno mesto, pa sicer čutim zelo osebno

Sabina Kogovšek. Foto: Špela Kravogel
Sabina Kogovšek. Foto: Špela Kravogel

Tudi režiserka Špela Kravogel se je lahko osebno poistovetila s situacijo, v kateri se znajde mlada ženska v igri Periferija. »Vsak obisk domačega kraja prinese spomine na odraščanje, na prve simpatije, ljubezni v okolju, ki ti je domače in obenem 'premajhno'. Življenje nato terja odločitev med tem, ali ostati v Ljubljani ali se vrniti domov. Ob tem pa nenehno vznika vprašanje, kje (in kaj) sploh je dom. Domači kraj mlade ženske v Periferiji so Jesenice, in čeprav nisem Gorenjka (bila pa je moja ljuba babica), mi je bilo v veselje in izziv snemati igro v gorenjskem narečju. Zato sem izbrala celotno igralsko ekipo z Gorenjske, razen sostanovalke v Ljubljani, kar igri doda avtentičnost in nekaj humorja.«

Snemanje je bil svojevrsten in specifičen proces, saj so vloge strukturirane fragmentarno in tvorijo zaporedje monologov, dialoga pa sploh ni.

Vesna Jevnikar kot knjižničarka Melita v radijski igri Periferija. Foto: Špela Kravogel
Vesna Jevnikar kot knjižničarka Melita v radijski igri Periferija. Foto: Špela Kravogel

Vesna Jevnikar igra knjižničarko Melito, ki si s strogostjo, poveličevanjem in oklepanjem svojega poklica bori za veljavno mesto v lokalnem okolju: »Za razliko od glavnega, neslišnega, a še kako prisotnega lika v igri živim na nasprotnem koncu palice, rojena v prestolnici, ustvarjam in delam pa v provinci. Pred leti se je v enem od gledaliških listov zapisal stavek: 'Provinca je zgolj v glavah ljudi.' In to drži kot pribito

Vid Klemenc med interpretacijo Jeseničana Selmirja. Foto: Špela Kravogel
Vid Klemenc med interpretacijo Jeseničana Selmirja. Foto: Špela Kravogel

Igralec Vid Klemenc (igra sošolca iz osnovne šole Selmirja) je spregovoril o dejanskem občutju razpetosti med dvema svetovoma in o igranju za Radio: »Periferen ali metropolitanski? Je možna izbira samo ena? Ali pa si lahko istočasno oboje? Sam spadam v slednji tabor. Nikoli zares čisto odjeseneziran in nikoli čisto zares poljubljaniziran. Večni nomad. Na eni strani se čutim kot doma v metropoli z njeno neprestano energijo, hrupom, ki mi je znan, a hkrati tuj. Na drugi strani, na periferiji, je tišina, ki ponuja prostranstvo, da sem lahko zares lastnik svojega prostora. A kljub temu ostajam nekje vmes. Nikoli popolnoma vključen, a nikoli popolnoma izključen. Kje je meja med temi svetovi? Ali pa so prav ti prehodi tisto, kar me definira? Moje identitete so vedno bile mešanica – ne dokončana, ampak vedno v gibanju, vedno na poti, in na teh poteh se zgodi življenje. V radijski igri Periferija Dora nikoli ne spregovori, a sem prepričan, da se počuti enako. In podobno se počutim tudi, ko iz vrveža metropole vstopim v prostore radijskega studia na Kolodvorski. V prostor absolutne tišine, kjer slišim le lastni srčni utrip. Si nadenem slušalke. Ujamem čas in zamrznem trenutek ter dam liku, ki ga interpretiram, priložnost, da pove svojo zgodbo. Rad imam to delo

Tonski mojster Matjaž Miklič in režiserka Špela Kravogel Foto: Kaja Novosel
Tonski mojster Matjaž Miklič in režiserka Špela Kravogel Foto: Kaja Novosel

Poleg režiserke Špele Kravogel so igro soustvarili še dramaturginja Vilma Štritof, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonski mojster Matjaž Miklič. Uporabljena je bila legendarna pesem Aleksandra Mežka Siva pot. Produkcija: Program Ars, Uredništvo igranega programa. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Igrali so: Milena Zupančič, Sabina Kogovšek, Gaber Trseglav, Gaja Filač, Vid Klemenc, Vesna Slapar, Uroš Smolej, Vesna Jevnikar, Tina Resman Lasan, Maruša Oblak, Gregor Čušin in Lucija Grm.

Premiera igre Periferija bo v torek, 18. februarja, ob 21.05 na Prvem programu Radia Slovenija in še mesec dni dostopna na spletnih straneh in na platformi RTV365.