Na radijskem koncertu programa Ars ter na Arsovih spletnih straneh na spletnih omrežjih in na MMC-ju bomo drevi ob 20. uri predstavili pester izbor vokalnih miniatur – čarobnih samospevov iz obdobij romantike v sporedu Na krilih pesmi.
Sopranistka Bernarda Bobro in harfistka Tina Žerdin živita in ustvarjata na Dunaju ter nastopata po Avstriji in drugje po Evropi, kot izkušeni komorni glasbenici pa sodelujeta tudi na koncertih v Sloveniji. Bernarda Bobro je solistka v uglednih opernih hišah po Evropi in tudi v ZDA, uveljavljena koncertna solistka, harfistka Tina Žerdin pa koncertira solistično, v komornih zasedbah in kot solistka – predvsem s slovenskimi in avstrijskimi orkestri ter ansambli za novo glasbo.
Bernarda Bobro se je rodila v Mariboru, solopetje je študirala na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je diplomirala z odliko. Študij solopetja je nadaljevala v New Yorku in Berlinu pri Gregoryju Lamarju. V dunajski Ljudski operi je bila od sezone 2000/2001 do leta 2005 stalna članica in solistka opernega ansambla, po letu 2006 pa so sledili zelo uspešni nastopi v pomembnih evropskih opernih hišah vse od Neaplja do Talina. Doživela je sijajen uspeh kot Violeta v Verdijevi Traviati na Dunaju, v tej vlogi je leta 2012 prvič nastopila tudi v Kraljevi operni hiši Covent Garden v Londonu in nato v Tokiu. Operna hiša La Monnaie v Bruslju pa je leta 2019 v koprodukciji z opero Real iz Madrida uprizorila opero Pravljica o carju Saltanu Rimskega-Korsakova, v kateri je pela vlogo zlobne sestre Povarihe in v režiji Dimitrija Černjakova vzbudila zanimanje tudi v drugih opernih hišah po Evropi: v Strassbourgu, Bruslju in Madridu. Poleg opernega petja se posveča tudi izvajanju koncertov samospevov in nastopom v večjih duhovnih vokalno-instrumentalnih delih. Januarja 2017 je nastopila v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma – v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. S harfistko Tino Žerdin je izvedla spored francoske vokalne glasbe iz 2. polovice 19. in prve polovice 20. stoletja, ko so ustvarjali Gabriel Fauré, Claude Debussy in Maurice Ravel.
Harfistka Tina Žerdin je po rodu iz Velenja. Že po enem letu igranja na harfo je zmagala na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, nato pa je začela uspešno nastopati tudi na slovenskih koncertnih odrih. Harfo je študirala na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller, pri kateri je z odliko končala magistrski študij harfe, hkrati pa se je intenzivno izobraževala pri številnih priznanih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja na harfo. Pogosto izvaja skladbe slovenskih skladateljev za harfo in premierno predstavlja nova dela. Kot interpretka sodobne glasbe sodeluje z najboljšimi avstrijskimi komornimi orkestri in ansambli za sodobno glasbo, kot so: Klangforum, Phace, ansambli Kontrapunkte in Reconsil ter Die Reihe. Kot članica uveljavljenega avstrijskega kvarteta airborne extended na Dunaju sooblikuje tudi svoj koncertni cikel. Marca 2015 je pri Edicijah Društva slovenskih skladateljev izšel njen prvi samostojni glasbeni album z naslovom Harfonija, na katerem je sama in z glasbenimi prijatelji posnela devet skladb avtorjev 20. in 21. stoletja, novembra letos pa je pri tej založbi izšel njen drugi album s sodobno slovensko glasbo za harfo z naslovom Odzven Harfonije.
Sopranistka Bernarda Bobro in harfistka Tina Žerdin bosta predstavili pester in občuteno izbran spored samospevov od konca 18. stoletja do prve polovice 20. stoletja, ki so jih ustvarili: slovenska skladatelja Anton Lajovic in Emil Adamič, vodilni nemški glasbeni ustvarjalci: Ludwig van Beethoven, Felix Mendelssohn Bartholdy, Robert Schumann in Johannes Brahms ter avstrijski skladatelj slovenskega rodu Hugo Wolf, spored pa bo popestrila še skladba za harfo sodobnega slovenskega skladatelja Slavka Šuklarja.
Po besedah Bernarde Bobro je rdeča nit programa, da "naj bi bili samospevi optimistični, da so teme vesele, pesmi, ki se tičejo ljubezni, narave, pozitivne prihodnosti. Pevci se zmeraj sprašujemo, ali je pomembnejša beseda ali zvok, ampak pri Hugu Wolfu tega vprašanja ni, ker: beseda je zvok. Noben zlog ni preveč, nobeden ni premalo. To je recitiranje v tonih. Medtem pa so npr. pri Felixu Mendelssohnu bogate melodije, v njegovih samospevih se glas lahko izpoje, ima več vrhuncev, dinamika je večja. Med koronsko krizo sem se morala odločiti, ali bom še pela ali ne. Zato sem se odločila, da naj bodo teme pesmi vesele ali pa vsaj optimistične, če že ne s srečnim koncem."
Tina Žerdin pa je povedala: "Za harfo klavirski parti v teh samospevih velikokrat sploh niso preprosti. Imamo podoben notni zapis v violinskem in basovskem ključu, tudi podobno funkcijo leve in desne roke, ampak harfisti ne igramo z mezincem. To pomeni, da igramo samo z osmimi prsti namesto z desetimi kot na klavirju, in že to je ogromna razlika. Poleg tega harfa zelo drugače deluje v kromatičnih postopih in modulacijah, te stvari pri harfistih potrebujejo več časa, so po eni strani tudi bolj tvegane. Pri teh klavirskih partih je treba vedno pretehtati, v kakšno mero tveganosti se pri prevzemu klavirskih partov na harfo tudi podajaš."