Prvotna zasedba brezčasnih Pankrtov: Boris Kramberger, Peter Lovšin, Dušan Žiberna, Mitja Prijatelj, Gregor Tomc, Slavc Colnarič. Foto: Katja Kodba
Prvotna zasedba brezčasnih Pankrtov: Boris Kramberger, Peter Lovšin, Dušan Žiberna, Mitja Prijatelj, Gregor Tomc, Slavc Colnarič. Foto: Katja Kodba

Pankrti so slovenska punk rock skupina iz Ljubljane, ki je nastala leta 1977, razpadla leta 1987 in se ponovno združila leta 2007. Sestavljali so jo Peter Lovšin, Gregor Tomc, Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj, Slavc Colnarič, Marc Kavaš, Rok Pogačnik in na nekaj koncertih tudi Matjaž Gantar. Tekom svojega 10-letnega delovanja so Pankrti posneli deset plošč, od tega pet velikih studijskih, znani pa so bili predvsem zaradi provokativnih in političnih besedil, ki sta jih pisala Peter Lovšin in Gregor Tomc.

Pankrti so bili zelo popularni v vsej Jugoslaviji predvsem na začetku osemdesetih let, ko se je zaradi njihovega vpliva razširil jugoslovanski novi val. Uspehe so nizali v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.

Prvenec z imenom Dolgcajt, ki velja za prvi punk album na Slovenskem, so izdali leta 1980. O plošči in njeni pomembnosti za zgodovino jugoslovanske in slovenske rock glasbe je bil leta 2007 posnet tudi film Igorja Zupeta z imenom Dolgcajt.

Kot pravijo pri ZKP RTV Slovenija je album Dolgcajt ena izmed prelomnic v razvoju rocka v Sloveniji, saj je z njim rock'roll pri nas končno uspel vsrkati vso takratno mladostniško jezo in brezkompromisnost ter hkrati definiral rock kot glasbo njegovih nekajakordnih korenin in s tem pomembno vplival na ustvarjalnost in samozavest številnih mladih skupin. Prav tako ne gre prezreti njegovega pomembnega vpliva na oblikovanje civilne družbe v takratni SRS in na neustavljive valove demokratizacije, ki so mu sledili. Zanimivo je, da so njegova neposredno jezna in iskrena besedila večinoma aktualna še danes.

Na 25-letnico izida je ZKP RTV Slovenija izdala digitalizirano CD inačico plošče z dodatno skladbo ZeKa pank, v letošnjem letu pa je Dolgcajt Pankrtov vnovič ugledal luč sveta, tokrat v obnovljeni vinilni izdaji. Prav na današnji dan je ZKP RTV Slovenija zasedbi Pankrti izročila obnovljeno vinilno izdajo Dolgcajta, česar se je udeležila vrsta uglednih novinarjev, kritikov in prirediteljev koncertov tako iz Slovenije kot tudi iz Hrvaške.

Takratni urednik Dolgcajta in poznejši dolgoletni direktor ZKP RTV Slovenija Ivo Umek ter zdajšnja vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija Mojca Menart na današnji predstavitvi prenovljene vinilne izdaje. Foto: Katja Kodba
Takratni urednik Dolgcajta in poznejši dolgoletni direktor ZKP RTV Slovenija Ivo Umek ter zdajšnja vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija Mojca Menart na današnji predstavitvi prenovljene vinilne izdaje. Foto: Katja Kodba

Posebno omejeno oštevilčeno izdajo za zbiratelje v nakladi 700 kosov na 180 g vinilu z restavriranimi posnetki in posebnim LP masteringom, ki vsebuje tudi arhivsko dokumentacijo in pretočno kodo, si lahko zagotovite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

Obnovljena vinilna izdaja prvenca Pankrtov Dolgcajt.
Obnovljena vinilna izdaja prvenca Pankrtov Dolgcajt.

Na njej boste lahko prisluhnili štirinajstim skladbam, ki so leta 1980 zatresle Slovenijo: Kruha in iger, Počitnice na morju, Civili in vojaki, Metka, Lepi in prazni, Zelenye berega peysažov /Ljubica/, Jest sem na liniji, Kdo so ti ljudje, Sedemnajst, Totalna revolucija, pazi, fant, ura zvoni, Otroci, Računajte z nami in Podgane iz Ljubljane.

... Na Dolgcajtu je eksplodiral divji krik po svobodi in osebni osvoboditvi. Sporočilo je doseglo svoj cilj in namen. Mularija je razbila sivino tistega časa, oblastniki so zavohali dim, zato ne čudi, da so bili Pankrti edini slovenski punk bend s preloma 1970 v 1980 leta z uradno izdanim albumom. Dolgcajt sodi med naše kulturne mejnike. 40 let kasneje ponovno izdani vinil ni le spominsko-zgodovinski artefakt, ampak nam je v opomin, kam smo zabredli. Čeprav se muzika sliši starikavo in je iz nekega drugega časa, se nam zarije v uho z direktnimi in aktualnimi teksti ter ostrimi slogani in refreni. Nič se ne premakne, ni več upanja, ni več akcije, nič se ne more spremeniti, še naprej nas obkrožajo lepi in prazni. Medtem ko se nam podgane smejijo iz kanalov, se sprašujemo, kdo so ti ljudje. Časi in sistemi se spreminjajo, a vladavina politike in oblastnikov je človeku usojena. Socializem ali neokapitalizem, samoupravljanje ali demokracija ali neoliberalizem, federacija ali unija, beli, črni ali rdeči, naši ali vaši – etatizem in avtoritarnost, gospodar in umazane igre režima ostajajo tarče Pankrtov. Dolgcajt še naprej nevarno hrešči. Gori kot ogenj upora in osvoboditve.

BIGor

Bom povedal kar naravnost, po punkersko, že s prvim akordom, v glavo: 'Dolgcajt' Pankrtov je eden od tistih albumov, ne le rocka ampak art pop izdelkov nasploh, ki vam po prvem poslušanju spremenijo life! Takoj in zdaj/takrat! V temeljih! … Ostri verzi in udarne pesmi še kako dobro učinkujejo tudi danes, v drugačni ureditvi, proti vsem odklonom in manipulacijam kapitalizma in novo komponiranih kvazi elit! … To, kar so plošče Sex Pistolsev, Clashev, Ramonsov ali Velvet Underground pred tem pomenile londonskim ali ameriškim najstnikom, to je 'Dolgcajt' pomenil meni in mojim prijateljem v osemdesetih letih na Balkanu. Mislim, da nam je pomenil celo več od tega. Razlog za to je bil zajebani družbeni kontekst, s katerim smo se ves čas spopadali. Pankrti so jebali v glavo sistem, ki jim je – paradoks, ki ni bil mogoč v drugih državah socialističnega tabora – to dovoljeval. In mi smo jebali sistem v glavo skupaj z njimi! Zato lahko pomen in vpliv 'Dolgcajta' mirne duše postavimo ob bok filmom Živojina Pavlovića, Dušana Makavejeva, Lazarja Stojanovića, Želimirja Žilnika in Slobodana Šijana, stripom Novega Kvadrata, predstavam Novih tendenc in Gorgone, performansom Toma Gotovca in Marine Abramović, knjigam Danila Kiša in Mirka Kovača, in če že hočete tudi the best ploščam YU rocka kadar koli: Azre, Idolov, Šarlo Akrobata, Partibrejkersov, EKV in Haustorja. Po 'Dolgcajtu' Slovenija ni bila in ni več mogla biti ista. Nehala je biti dežela Kardelja in Dolanca, ampak je postala dežela Pankrtov, Mladine, Vidmarja, Laibacha, Radia Študent, ŠKUCA, FV založbe … Prava pravcata 'lokomotiva slovenske pomladi'. Bandiera rossa. Basta!

Branko Kostelnik