Spoštovani predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová,

pred nedavnim obiskom Slovenije je Věra Jourová izrazila prepričanje, da Slovenija nujno potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom. S tem načelom se vodstvo javnega zavoda RTV Slovenija globoko in iskreno strinja. Prepričani smo, da mora biti v središču zdrave in pestre medijske krajine neodvisen in avtonomen javni medijski servis, ki deluje neodvisno od aktualnega političnega dogajanja in oblasti.

Vendar dogajanje v vrhu države kaže, da kljub zagotovilom Vlade RS na deklarativni ravni, da si bo prizadevala za svoboden in kakovosten medijski prostor, njena dejanja v povezavi z RTV Slovenija kažejo povsem nasprotno.

Vodstvo RTV Slovenija je že od prvega dne nastopa 15. Vlade Republike Slovenije deležno jasnih političnih pritiskov, ki jih vladajoči brez zadržkov izražajo v svojih izjavah. Naj jih omenimo zgolj nekaj s strani ključnih predstavnikov trenutne oblasti.

Pristojna ministrica za kulturo Asta Vrečko je lani oktobra za Slovensko tiskovno agencijo izjavila: »Trenutno dogajanje na RTV Slovenija je preseglo vse meje zdravega razuma in vodstvo je treba zamenjati.« Ministrica za kulturo se ni nikoli sestala z vodstvom RTV Slovenija, da bi preverila, ali njene trditve držijo, čeprav je bila k temu večkrat pozvana, pač pa je svojo izjavo o nujnosti zamenjave vodstva RTV Slovenija celo v javnosti večkrat ponovila in jo objavila na socialnih omrežjih.

Tudi slovenski premier dr. Robert Golob je že lani septembra jasno povedal, da iščejo luknje v zakonu za čim prejšnjo menjavo vodilnih na javnem zavodu. Takole je izjavil: »RTV je edini minus, ki ga vidim in ta nezmožnost, pravna nezmožnost urediti stvari, ki so jasne vsakomur in, ki zahtevajo ukrepanje pa pravno ne moremo, je v resnici edina šibka točka po volitvah. Ampak za razliko od kolegov sem vedno optimist. Mogoče bomo pa vseeno pred referndumom uspeli kaj najti. Iščemo vsak dan možnosti kako to pravno blokado zaobiti«.

Blokade na demokratičen in pravni način vlada ni mogla zaobiti, zato pa se z vsakim dnem stopnjujejo nevzdržni pritiski. In četudi so pritiski na avtonomen zavod RTV Slovenija v pravni državi nedopustni, zdaj s še večjo zaskrbljenostjo spremljamo javno blatenje in politični pritisk vladajočih na najvišji organ sodne veje oblasti, tj. Ustavno sodišče.

Kot ste seznanjeni, ima Ustavno sodišče Republike Slovenije v ustavni presoji Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-B). Na seji 16. februarja 2023 je sprejelo sklep o zadržanju dela zakona vse do končne odločitve Ustavnega sodišča.

Vodstvo RTV Slovenija odločitev Ustavnega sodišča spoštuje in se zaveda, da gre za kompleksno in večplastno odločitev, ki zahteva svoj čas. Vsakršno odločitev, ko bo ta sprejeta, pa bomo seveda spoštovali in izvrševali.

Prav nasprotno pa ravnajo najvišji predstavniki trenutne oblasti. Naj omenimo zgolj nekaj spornih izjav, ki bi morale skrbeti tako slovensko kot evropsko javnost, saj to ogroža demokratična in pravna načela, na katerih obstane in obstoji Evropska unija.

Predsednik vlade je marca na tiskovni konferenci takole apeliral na Ustavno sodišče, naj čim prej odloči: »Hkrati bom izkoristil priložnost in pozval ponovno Ustavno sodišče, da ne glede na to, da je javni interes izrazito ogrožen, hitro sprejmejo odločitev o ustavnosti zakona, ki je dobil plebiscitarno podporo na referendumu in ki jasno pove kaj si ljudje mislijo o sedanji neodvisnosti politike vodstva na RTV-ju.«

Premier je po našem prepričanju z zgornjo izjavo skušal vplivati na potek dela ustavnih sodnikov, kakor tudi med vrsticami sporočil, kako naj sodniki odločijo.

Nekaj tednov pozneje so bile izjave premierja, namenjene Ustavnemu sodišče, še ostrejše. V oddaji Stopkast je tako povedal: »Nihče ni nad ustavnim sodiščem, tudi vlada ne, ker je to temelj našega pravnega reda. So si pa s tem (ko so ustavni sodniki zakon o RTV Slovenija zadržali, op. a.) naložili veliko odgovornost. Ne pred nami, pred vlado, ampak pred ljudmi. In prav je, da se o tem govori. Danes je odgovornost povsem v rokah Ustavnega sodišča, ker so sami tako presodili, ne ker bi jim to kdo naložil.«

Predsednik vlade torej odgovornost za nastalo situacijo ne pripiše svoji vladi, ki je morda pripravila neustaven zakon, pač pa neodvisni sodni veji oblasti, Ustavnemu sodišču. Moti ga tudi, ker po njegovem sodniki odločajo predolgo. V isti oddaji je izjavil naslednje: »Danes imamo zvezane roke. Ko ustavno sodišče presodi, pa čeprav presodi negativno, imamo končno spet določene zakonodajne možnosti. Ne bi šel v detajle, ampak končno bodo stvari spet v naših rokah ... Zato si želimo čim prejšnje razsodbe, ker bomo takrat dobili spet celoten primer v svoje roke, ker danes ga žal nimamo, ker ga je ustavno sodišče vzelo k sebi.«

Njegovo izjavo in velik del pogovora v oddaji Stopkast ocenjujemo kot nedvoumen pritisk na Ustavno sodišče, kar je v pravni državi vsaj skrb zbujajoče dejanje. Ustavno sodišče je primaren skrbnik pravne države in je dolžno presojati v skladu z ustavnimi ter pravnimi temelji države in ne v skladu z voljo ljudstva ali te ali one politične opcije.

V pravni državi so povsem neprimerne tudi besede poslanke Gibanja Svobode Mojce Šetinc Pašek, ki je na 14. nujni seji Mandatno-volilne komisije v Državnem zboru apelirala, naj se skliče sejo in zamenja programske svetnike javnega zavoda. Takole je povedala: »...bomo morali začeti postopke razreševanja teh ljudi, ki sicer opravljajo po zadržanju delov zakona o RTV zgolj tekoče posle in jim je s tem Ustavno sodišče podaljšalo v nedogled njihov mandat.« Razreševanje – in to v času, ko so ustavni sodniki zadržali izvajanje zakona o RTV – bi bilo povsem v nasprotju s sklepom Ustavnega sodišča RS in drastičen poseg v avtonomijo javnega servisa.

Spoštovani, besede in ravnanja sedanje Vlade RS po našem mnenju kažejo na nerazumevanje osnovnih temeljev pravne države, ki predvideva delitev zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti. Delitev na tri enakovredne veje oblasti je ključna za pravno delovanje države. Naivno bi bilo sicer pričakovati, da veje delujejo povsem neodvisno druga od druge, vendar tako očitni poskusi vplivanja in pritiska zbujajo resno skrb, da se slovenski družba in država razvijata v nedemokratično smer.

Kot vodstvo RTV Slovenija si želimo, da bi lahko javni medijski servis po letih vplivanja in mešetarjenja politike zadihal svobodno in neodvisno. Ob tem ne dvomimo, da je ta cilj lažje dosegljiv tudi ob pomoči in podpori Evropske unije, v kateri je medijska svoboda visoko na lestvici evropskih vrednot.

V luči celovite predstavitve dejanskega delovanja ter dogajanja na RTV Slovenija in objektivnejše predstave medijskega stanja v Sloveniji Vas vodstvo RTV Slovenija vljudno prosimo za srečanje.

S spoštovanjem,
Andrej Grah Whatmough
v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija