Čebelica Maja, Smrkci, Baltazar, Medvedek Uhec, Palček David, Fračji dol, pa Telebajski, Pujsa Pepa, Prihaja Nodi, Mali Timotej, Dinotačke ... Vsakdo ima svojo najljubšo, najlepšo. Otroški program Živ Žav letos praznuje štiri desetletja obstoja. Ideja zanj je vzniknila pri Petru Povhu, ki je bil prvi urednik risank, tri desetletja je najlepše risanke za predšolske otroke izbirala Andreja Hafner S., zadnjih pet let ta čast pripada urednici Uredništva otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija Martini Peštaj.
Nekdanji urednik Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Peter Povh je zadovoljen, da je po štirih desetletjih Živ žav še vedno tako pomemben del otroškega programa na TV SLO: »Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s tolikimi generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev.«
Tej želji se pridružuje tudi Andreja Hafner S., dolgoletna urednica risank: »K risankam me je takrat, pred mnogimi leti, nepričakovano prinesla ljubezen do jezika in gledališča. To, da smo z Živ žavom polnili in bogatili nedeljska jutra zvedavim otrokom, in vrhunske sinhronizacije, ki smo jih ustvarjali, je bilo zame največja draž, ki me je vsa leta vodila in navdihovala pri izbiranju in urejanju risank. Veseli me, da ima Živ žav še vedno tako pomembno mesto med otroci in njihovimi starši, ki so ga nekoč gledali tudi sami.«
Pred petimi leti je pomembno nalogo izbire risank za najmlajše prevzela Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija in selektorica risank na TV Slovenija. Kot prav ima vsaka generacija otrok svoje najlepše risanke in vsak otrok svoj izbor. »In tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Pomembno je, da risanke otroke jemljejo resno, da so zgodbe prikazane z vidika otrok in prikazujejo reči, ki so njim pomembne. Da otrokom odpirajo prostor, kjer se dobro počutijo, jih opogumljajo in navdihujejo, ter da jim sporočajo, da je čudovito, da so točno takšni, kot so. In če odrasli uvidimo te preproste, a mogočne resnice, bo ta svet za vse nas mnogo lažji in lepši.«
Najkakovostnejše risanke in odlična sinhronizacija
Da lahko na Televiziji predvajamo določeno risanko, se selektorji, kot je Martina Peštaj, dogovorijo za nakup licenc pri tujih distributerjih, s katerimi se srečujejo na televizijskih sejmih. Običajno si ogromno število risank ogledajo na festivalih in screeningih (ogledih), zadnje čase je to organizirano prek spleta. Nacionalne televizije imajo posebno mesto pri distributerjih, saj si ti tudi želijo, da so najkakovostnejše risanke predvajane ravno na nacionalkah; takšne zato prihranijo posebej za nas. »Pri izbiri risank sem pozorna, da ne vsebujejo nasilja, vsebine pa morajo biti v skladu z našimi vrednotami. Pomembna je tudi animacija, izbiram različne likovne podobe in tehnike animacije, ker verjamem, da se s tem krepi estetski čut otrok,« pravi Martina Peštaj.
Ko risanko dobimo na Televizijo, gre v prevajanje, za katerega poskrbijo odlični prevajalci za sinhronizacijo. Ta poseben profil prevajalcev obvlada tuji jezik in so izmojstreni v sočni, duhoviti, knjižni slovenščini. Skupaj z urednico se dogovorijo za naslove in imena likov. Potem pridejo na vrsto izjemni gledališki režiserji, ki izključno dramske igralce pozorno vodijo pri filigranski interpretaciji likov, da so te brezhibne, da dolžine povedi likov ustrezajo njihovemu odpiranju ust, da so pesmi odpete z zanosom. Vsak lik je posnet posebej, mojster zvokovne obdelave pa jih na koncu zmiksa v celoto. »Vse naše sinhronizacije so v knjižnem jeziku, saj menimo, da le ta lahko ustrezno spodbuja bujni jezikovni razvoj predšolskih otrok. Sočnost pa prispevajo odlične interpretacije naših najboljših dramskih igralcev,« o obdelavi risank pred predvajanjem pojasnjuje Martina Peštaj.
Sporočila ljubezni, prijateljstva, sočutja
»Risanke so praviloma prvi stik otroka z mediji in so sodobni vstop v svet domišljije. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo. Zato je tudi tako zelo pomembno, kakšne risanke gledajo: kakšna je vsebina, kakšna je estetika, kako so v njej obdelana čustva, kakšen je jezik, interpretacija,« nadaljuje urednica. Strinja se s priporočili zdravstvene stroke, da otroci do drugega leta naj ne bi uživali medijskih vsebin, pravi pa, da je vedno najpomembnejša izbira kakovostnih vsebin, ki so primerne otrokovi starosti, pa tudi, da je ob otroku vsaj na začetku vedno odrasla oseba, ki jih z njim gleda, mu je v oporo, in da je to le ena izmed pisane množice aktivnosti, ki jih ima otrok vsak dan na voljo.
Risanke, ki jih predvajamo na Televiziji Slovenija, nosijo sporočila ljubezni, prijateljstva, sodelovanja, sočutja, razlagajo pa tudi odnose v družini, med sorojenci, prijatelji. V risankah je mogoče vse! Zato je pomembno, da si odrasli vzamemo čas in risanke gledamo skupaj z otrokom. »Ne samo, da boste uživali, odprlo se vam bo okno v otroški svet, v njegove misli, čustva, strahove in skrbi, sanje in hrepenenja. In naenkrat si bosta še bliže,« topel svet risank še osmišlja Martina Peštaj.