Prejemniki laskavega naslova gospodarstvenik Primorske 2013 so direktor Pet PAK Ljubo Nadoh, direktor Gostola TST Tolmin Matej Koglot in direktor družbe SMT Andrej Novak. Nagrado za življenjsko delo je prejel tržaški Slovenec Edi Kraus, nagradi Primorski um pa sta prejela profesor Matjaž Valant in profesorica Mara Cotič. Foto: Radio Koper, Alan Radin
Prejemniki laskavega naslova gospodarstvenik Primorske 2013 so direktor Pet PAK Ljubo Nadoh, direktor Gostola TST Tolmin Matej Koglot in direktor družbe SMT Andrej Novak. Nagrado za življenjsko delo je prejel tržaški Slovenec Edi Kraus, nagradi Primorski um pa sta prejela profesor Matjaž Valant in profesorica Mara Cotič. Foto: Radio Koper, Alan Radin
Gospodarstvenik Primorske 2013
Z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Metodom Dragonjo se je o aktualnem gospodarskem trenutku pogovarjala novinarka Radia Koper, Ingrid Kašca Bucik. Foto: Radio Koper, Alan Radin

Prejemniki laskavega naslova gospodarstvenik Primorske 2013 so direktor Pet PAK Ljubo Nadoh, direktor Gostola TST Tolmin Matej Koglot in direktor družbe SMT Andrej Novak. Nagrado za življenjsko delo je prejel tržaški Slovenec Edi Kraus, nagradi Primorski um pa sta prejela profesor Matjaž Valant in profesorica Mara Cotič.

Gostiteljici prvega dela večera s podelitvijo nagrad sta tudi letos novinarki TV Koper Karin Sabadin in Helena Florenin Pasinato. Nato je sledil pogovor z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Metodom Dragonjo, o aktualnem gospodarskem trenutku. Z njim se je pogovarjala novinarka Radia Koper Ingrid Kašca Bucik.

Poslušalci Radia Koper so lahko razglasitvi najbolj inovativnih in uspešnih gospodarstvenikov na Primorskem prisluhnili v neposrednem prenosu ter si jo ogledali na spletni strani www.radiokoper.si.

Gledalci TV Koper pa si bodo lahko v četrtek, 13. marca, ob 18. uri v oddaji Izostritev ogledali povzetek pogovora z ministrom Metodom Dragonjo.


Laskavi naslovi letos podeljeni že 17. zapored
Akcija Gospodarstvenik Primorske, ki jo vodilne primorske medijske hiše letos organizirajo že 17. zapored, je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva. Priznanje za posebne dosežke je nagrada za izjemen dosežek preteklega leta, nagrado primorski um pa v sodelovanju z obema primorskima univerzama podeljujejo znanstveniku za uvajanje vrhunskega znanja v prakso.
Letošnje nagrajence predstavljamo v spodnji fotozgodbi.

Edi Kraus, nagrada za življenjsko delo: Tržaški Slovenec Edi Kraus je spoznaval poslovni jezik že kot dijak in vodič v očetovi turistični agenciji Aurora Viaggi. V začetku devetdesetih je vodil eno najpomembnejših privatizacij v industriji v Sloveniji. S skupino Bonazzi iz Verone so izvedli privatizacijo kemijsko-tekstilnega podjetja Julon iz Ljubljane. Danes je generalni direktor in član uprave te družbe. Kraus je skupaj s sodelavci v Ljubljani in Ajdovščini postavil obrata za regeneracijo poliamida, ki je edina tovrstna proizvodnja na svetu. Edi Kraus je aktiven tudi na drugih področjih: sodeloval je pri razvoju košarke in pri največji etnografski manifestaciji Slovencev v Italiji: kraški ohceti. Slovenski podjetniki iz dežele Furlanije Julijske krajine so se v preteklosti na Krausa za nasvet večkrat obrnili tudi zaradi njegove vloge v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Lani je na povabilo tržaškega župana Roberta Cosolinija postal občinski odbornik za gospodarski razvoj. Edi Kraus velja za umirjenega in preudarnega človeka z občutkom za poslovne odločitve. 'Pomembnejši od velikih ciljev so majhni koraki, ki pripeljejo do pomembnih rezultatov,' pravi Edi Kraus, ki ostaja tudi v prihodnje razpet med Trstom, Ljubljano in iskanjem novih tržišč. Foto: Organizator
Ljubo Nadoh, direktor Pet PAK: Podjetje Pet Pak iz Ilirske Bistrice, ki izdeluje plastično embalažo za živilsko, kozmetično in farmacevtsko industrijo, skoraj vso proizvodnjo izvozi. Ljubo Nadoh, ki je ustanovil podjetje in ga skupaj z družino tudi vodi, iz leta v leto dokazuje, da je z inovativnostjo mogoče najti priložnosti tudi v krizi. Prav številne inovacije, embalaža po meri kupcev, kakovost in oblikovanje so njihovi največji aduti. Na področju oblikovanja sodelujejo z oblikovalci iz Milana, pri izvedbi pa z Japonci. V teh težkih časih se jim je z novo tehnologijo za ekološko razgradljivo embalažo uspelo prebiti tudi na najzahtevnejše trge. Lani je Pet Pak, ki ima 17 zaposlenih, kmalu pa morda že kakega več, prihodke povečal za sedem odstotkov, prav za toliko naj bi zrasli tudi letos. Ves dobiček vlagajo v razvoj, letos nameravajo kupiti nova stroja. Foto: Organizator
Matej Koglot, direktor Gostol TST Tolmin: Gostol TST Tolmin s skoraj sedemdeset letno tradicijo je mednarodno uveljavljeno podjetje na področju peskalne tehnike. Proizvaja stroje in naprave za površinsko obdelavo in zaščito kovin. Podjetje je tako z blagovno znamko kot inovativnostjo dobro prepoznavno na domačem kot tujih trgih, kar dokazuje več kot štiri tisoč referenc. Več kot 80 odstotkov narejenega prodajo po vsem svetu in prav razpršenost jim omogoča neodvisnost od razmer na posameznih trgih. Družbo s 85 zaposlenimi, ki jo že deveto leto uspešno vodi Matej Koglot, odlikujejo znanje, inovativnost, prilagodljivost, želja po boljšem in predvsem ekipno delo. Vse to se kaže v nespornih rezultatih, pa tudi v visokih etičnih kriterijih, ki so v današnjem času prej izjema kot pravilo. Prvi mož Gostol TST Matej Koglot sodi med tiste, ki s svojim zgledom vzpodbuja celoten kolektiv k stalnemu iskanju boljših rešitev in rasti. Foto: Organizator
Andrej Novak, direktor družbe SMT: Visokotehnološko razvojno podjetje SMT, ki ponuja celovite rešitve na področju elektronike, je lani podrlo več rekordov. Prihodke so povečali za skoraj polovico, čisti dobiček pa več kot potrojili. Podjetje, ki ga zadnje tri leta vodi Andrej Novak, več kot 80 odstotkov izdelkov prodaja po vsem svetu, krog kupcev pa so lani izjemno razširili. Telemetrične naprave so bile prvi in dolgo časa vodilni izdelek, ki je prinašal veliko večino prihodka. Zdaj se v ospredje vedno bolj prebijajo tudi druge elektronske naprave. Na njihovem seznamu je več kot 30 svetovno znanih kupcev, predvsem s področja bele tehnike, zabavne in industrijske elektronike ter avtomatizacije. Lani so število zaposlenih povečali za petino, zdaj jih je skupaj že več kot 60. Ključ za nadaljnjo rast in preboj med vodilna podjetja na mednarodnih trgih vidijo v prilagodljivi proizvodnji in obvladovanju notranjih procesov. Foto: Organizator
Profesor Matjaž Valant, nagrada Primorski um: Prof. dr. Matjaž Valant je po izobrazbi anorganski kemik, ki se že več kot 20 let ukvarja z raziskavami materialov. V letu 2009 je prof. Valant na Univerzi v Novi Gorici ustanovil Laboratorij za raziskave materialov. V njem skupaj s svojo ekipo 15-ih raziskovalcev opravlja raziskave s področja funkcionalnih materialov, to so materiali za elektroniko, fotokatalizatorji, funkcionalne prevleke … K raziskavam pristopa tako, da poskuša s stališča elektronske, kristalne in makroskopske strukture materialov analizirati in dokazovati soodvisnosti med njihovimi kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi. Njegovo delo sega od konceptualnih in teoretičnih do aplikativnih in industrijskih raziskav, kar dokazujejo številni patenti. Še posebej v zadnjem času, po ustanovitvi mikroskopističnega centra na Univerzi v Novi Gorici, je bolj izrazita njegova industrijska komponenta raziskav, saj vzpostavlja vedno več raziskovalno-razvojnih povezav z regionalno industrijo. Foto: Organizator
Profesorica Mara Cotič, nagrada Primorski um: Prof. dr. Mara Cotič je dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Ta je na podlagi njene vizije dobila nove temeljne študijske programe vseh treh bolonjskih stopenj. Posebej velja izpostaviti 2. in 3. stopnjo. Zgodnje učenje, edinstven koncept v slovenskem prostoru in tudi izven meja. Dr. Cotičeva je odlična profesorica za didaktiko matematike in elementarno matematiko, kar kažejo tudi ocene študentov, saj je med najbolje ocenjenimi visokošolskimi učitelji. V slovenskem in širšem prostoru je vodilna didaktičarka matematike. Med prvimi je utemeljila znanstvene podlage didaktike matematike in jih zelo učinkovito aplicirala v sodobna didaktična gradiva od 1. do 9. razreda. Kot raziskovalka na področju didaktike matematike razvija nove sodobne modele poučevanja in učenja. Sodelovala je v veliko domačih in mednarodnih projektih, izjemno dragocen je tudi njen prispevek pri vzpostavljanju izobraževanja pedagoških delavcev v zamejstvu. Foto: Organizator