Končan je prvi cikel oddaj B-Air Zvočenja v katerih je primarij Igor Mihael Ravnik gostil široko paleto strokovnjakov in se z njimi pogovarjal o raziskavah vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti.

V oddaji, ki je bila objavljena v tednu, ko se obeležuje dan epilepsije, je bil gost Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu, ki je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa.

Gost druge oddaje je bil profesor dr. Darko Breitenfeld, specialist nevropsihiater, ugledni socialni psihiater alkoholog, in zgodovinar medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in velja za pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope.

Z glasbenim terapevtom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi v Sloveniji, nevropsihologinjo prof. Vali Glavič Tretnjak se je Igor M Ravnik pogovarjal v tretji in četrti oddaji. Giuseppe Pino Poclen je glasbeni terapevt, dodatno specializiran v šoli nebesedne glasbene terapije, ki dela s hudo prizadetimi, razvojno motenimi, bolnimi in starimi, s ciljem, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Njegova sodelavka, prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, pa je posebej usmerjena v nevropsihologijo.

Kako je z uporabo glasbene terapije za namene izboljševanja kakovosti življenja otrok med zdravljenem raka smo se pogovarjali z glasbenima terapevtkama Špelo Loti Knoll in Mihaelo Kavčič, s katero smo odprli tudi vprašanje in kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju, saj lahko glasba upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence.

Z enim najuglednejših raziskovalcev nevropsihologije glasbe, prof. Stefanom Koelschem smo razprli paleto pozitivnih učinkov glasbe za zdravje, spregovorili smo o možganskih glasbeno-govornih mehanizmih, pa tudi o tem kako se s pomočjo nevroznanstvenih raziskav povečuje naše razumevanje možganskih mehanizmov ob doživljaju glasbe.

Kaj se dogaja v otroku (in tudi pozneje v človeku), ko vstopa v svet zvokov in glasbe in se z njim srečuje. Kaj se dogaja v odnosu do sebe, do drugega, do sveta. O tem je bilo govora v zadnji oddaji prvega cikla z dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo psihoterapevtko.

Pogovor z Igorjem M Ravnikom

Po zaključenem prvem ciklu pogovorov smo s primarijem Igorjem M Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji, opravili kratek pogovor.

Po izobrazbi zdravnik, specialist otroške nevrologije z več desetletji dela ste ste znašli v vlogi voditelja pogovorov, čeprav ste v preteklosti zagotovo večkrat bili v vlogi intervjuvanca. Kako je prišlo do sodelovanja pri oddaji B-Air Zvočenja?

»K sodelovanju sem bil povabljen in pristal sem brez globljega razmisleka, saj sem od nekdaj doma v prostoru med medicino in glasbo. V službi, kjer sem se ukvarjal z otroško nevrologijo in epileptologijo se nisem mogel ukvarjati z glasbo niti z razvojnimi vidiki dojemanja zvoka in glasbe ter razvoja muzikalnosti pri otroku. Mi pa je osebno in strokovno življenje ponudilo nemalo zanimivih, presenetljivih in prelepih doživetij ob opažanju tega razvoja.«

Kako ste se lotili načrtovanje in priprave prvega niza oddaj B-Air zvočenja? Gre le za tematiko, kjer delujejo strokovnjaki s področja medicine, ki so na tak ali drugačen način povezani z glasbo?

»Ob načrtovanju oddaj sem se vse bolj zavedel, kako srečna srečanja mi je prineslo na pot življenje. S toliko zanimivimi in radovednimi ljudi, pogosto ljubiteljski glasbeniki. Med njimi so tudi raziskovalci; nekatere od njih gostimo v teh oddajah. Glasba je imela pri tem zagotovo pomembno združevalno moč.

Ob spremljanju drugih delov projekta B-Air sem tudi spoznal, da se s psihologijo in glasbeno pedagogiko ukvarja pri nas zelo veliko ljudi. Ta vidik sem zato v veliki meri preskočil in se raje posvetil predvsem temam, ki so v prostoru med medicino in glasbo lahko zanimiva stičišča. Ne le zanimiva, ampak tudi koristna.«

Ob razmišljanjih o vlogi glasbe se mi namreč zastavlja vprašanje, ali ne bi ta serija intervjujev, s katero širimo vedenje o koristnosti glasbe za kakovost življenja, pa tudi za lajšanje čisto konkretnih zdravstvenih težav. Morda pa posredno lahko tudi odprejo več vrat za glasbo v medicini. Pozitivni odzivi poslušalcev mi v tem pritrjujejo. Seveda zdravstveni delavci ne morejo poslušati programa ARS ob četrtkih ob 11.05, ko je na sporedu oddaja. Na srečo so oddaje B-AIR Zvočenja na voljo v arhivu Radia Slovenija in tudi kot podkast.«

Kaj pa pripravljate za novo serijo oddaj, ki bodo na sporedu maja? Kakšna so vaša pričakovanja in še pomembneje, katere goste boste povabili pred mikrofon?

»Veselim se nadaljnjih intervjujev z zanimivimi domačimi in tujimi sogovornicami in sogovorniki in morda celo konkretnih posrednih učinkov radijskega projekta v slovenskem zdravstvu. Med gosti bodo slovenski strokovnjakinji, specialistki avdiologije in foniatrije prof. Saba Battelino in prof. Irena Boltežar Hočevar s sodelavci, govora pa bo o sluhu in glasu. Pogovarjal se bom s švicarsko raziskovalko zgodnjih intervencij z glasbo v pediatriji dr. Manuelo Filippa iz Ženeve, francoskim nevrologom dr. Danielom Schoenom iz univerze francoske univerze Aix Marseille, s katerim bova govorila o nevrologiji glasbe, s hrvaškim fiziatrom dr. Ladom Krapacom iz Zagreba pa se bova dotaknila tematike bolezni glasbenikov in drugih.

Konkreten korak vstopa glasbe v medicino pa zagotovo predstavlja Simpozij na temo glasbe in medicine v okviru mednarodne nevroznanstvene konference društva Sinapsa konec septembra v Ljubljani.«