Bil je nekoliko hladen in vetroven nedeljski dopoldan, ko smo se na poti iz Splita ustavili v Zadru in se srečali s članicami Slovenskega kulturnega društva Lipa. Pričakale so nas v bližini znamenitih morskih orgel, ki jim je veter dodal še kak ton ali dva. Šest gospa, šest različnih zgodb in poti, ki so jih pripeljale v Zadar.

Darja Jusup je predsednica društva že vse od začetka, vseh 12 let. Sprva jih je bilo le šest, danes Lipa šteje 85 članov. Svojih prostorov nimajo, enkrat na mesec se srečujejo v prostorih Združenja kapitanov in poročnikov trgovske mornarice. Tam se pogovarjajo v slovenščini in snujejo načrte za razne dogodke, ki jih prirejajo. Med najpomembnejšimi je vsakoletna likovna kolonija.

»Likovno kolonijo smo letos pripravili že deseto leto zapored, to je kar lep jubilej. Kolonije se udeležujejo člani slovenskih društev s Hrvaške, pa tudi iz Slovenije. Pride jih okoli 10 do 12. Ustvarjajo in se družijo. Ob zaključku pripravimo še razstavo, ki jo popestrimo s plesnimi ali glasbenimi nastopi. Predstavijo se pevski zbori, folklorne skupine, letos prideta otroška folklorna skupina Tanac iz Zadra in skupina Trio vetrnica iz Gorišnice , iz Slovenije. Razstava je že simbolično uvod v turistično sezono v Filip Jakovu, saj sodelujemo tako z občino kot s turističnim društvom. »

V društvu spodbujajo ohranjanje slovenske besede tudi z izdajo literarnih in pesniških del njihovih članic.

»Lahko se pohvalim, da smo lani izdali že tretjo knjigo v založbi društva. To je lep uspeh, saj smo majhno društvo, ki deluje s skromnimi sredstvi. Trudimo se dati priložnost vsem, ki se z nečim ukvarjajo, ki se izražajo na različen načine. »

S pisano besedo se izraža Andreja Malta. V Zadru živi že 30 let. Selitev iz Ljubljane v to obmorsko mesto je bila izpolnitev sanj.

»Prihajam iz Ljubljane. Že kot otrok sem s starši počitnice preživljala v okolici Zadra. Vedno mi je bilo zelo všeč in od nekdaj sem si želela, da bi lahko tu živela. Moža, ki prihaja iz Zadra, sem spoznala v Iraku in tako sem pristala tu. Želja se mi je izpolnila. Sicer pa pišem. O različnih stvareh. V slovenščini zapisujem spomine na otroštvo, pišem o stvareh, ki so povezane s Slovenijo. Drugače pa so moje vsebine bolj resne, zadevajo predvsem socialno tematiko. »

Tudi Katarina Bezić se je v Dalmacijo preselila iz Ljubljane, ki je še zdaleč ni pozabila. V Zadru, kamor jo je pripeljala ljubezen, živi že 47 let. Tu se odlično počuti.

»Dalmacija je odprtega srca, polna sonca, dobrih in odprtih ljudi. Ko je Darja osnovala naše društvo, je bila samo še pika na i. Slovenke smo se našle in govorile v slovenščini. Zdaj ohranjamo naš jezik, spominjamo se naših otroških let, naše kulture … Društvo nam vse to omogoča. Mi nimamo prostorov, ne plešemo in ne pojemo, ampak si privoščimo našo kulturo. Na naše prireditve vabimo umetnike in ustvarjalce iz Slovenije. Vsi pridejo k nam zastonj, brez honorarja. Gostili smo Mileta Koruna, prejemnika Prešernove nagrade, harmonikarski orkester iz Prevalj, prvi citrarski orkester iz Brežic, pri nas so bili pevski zbori slovenskih društev iz Hrvaške.«

Tudi Rafaela Štulina v Zadru živi že dolgo. 45 let. Je podpredsednica SKD Lipa in predstavnica slovenske manjšine v Zadarski županiji. Po starših je pol Dolenjka in pol Primorka. V Sloveniji ni živela dolgo in slovenščine, v kateri govori tekoče, se ni nikoli naučila v šoli.

»Večino življenja sem preživela na Hrvaškem. Hodila sem v hrvaške šole, ampak rada govorim slovensko in ne bi hotela pozabiti svojega jezika. Jezik je živa stvar, pozabiš ga, če ga ne uporabljaš. S članicami društva govorimo slovensko in tako ohranjamo naš jezik.«

Pia Bajlo je tista, ki od naših sogovornic v Zadru živi najdlje. 49 let. Rodila se je v Ljubljani, življenje je nato naredilo ovinek mimo Novega Mesta in Reke. Tako kot večino, je tudi njo pot v Zadar zanesla zaradi ljubezni.

»Lepo mi je tukaj. V prostem času se ljubiteljsko ukvarjam s slikarstvom. Obiskujem razne kolonije, tudi v Sloveniji. Lani sem imela v Zadru svojo prvo samostojno razstavo. Zelo je bila uspešna, odzvalo se je veliko ljudi. Najpomembneje pa se mi zdi, da govorimo slovensko, pojemo slovenske pesmi in se družimo.»

In še Majda Radovič, Štajerka, ki je živela v Ljubljani, zadnjih 10 let pa je njen dom Zadar. Po stažu je najmlajša članica društva Lipa.

»Imam rada morje, sonce in zato živim v Dalmaciji. Vključila sem se v slovensko društvo v Zadru in lahko rečem, da je zelo lepo. Te naše Slovenke, ki živijo v Dalmaciji 40 in več let, zelo lepo govorijo slovensko. »

Lepe stvari pa še prihajajo. Po uspešno izpeljani jubilejni, 10. likovni koloniji in predstavitvi na Mednarodnem dnevu manjšin v Zadru, kjer je slovenska stojnica, ki se šibi pod težo domačih dobrot, vedno najbolj oblegana, letos sledi še skupno druženje na izletu in nato v jeseni še srečanje z ostalimi slovenskimi društvi, ki delujejo na Hrvaškem. Pa bo leto spet naokoli.

Barbara Kampos