Že zgodaj zjutraj, še preden so sončni žarki začeli segrevati okoliške vršace, je bilo v Planici občutiti pozitivno vzdušje. Karma je stopnjevala svojo moč s prihodom vse večjega števila navijačev. Že pred začetkom poskusne serije je bilo vse obarvano v belo-modro-rdeče barve. Prvi pomladanski dan zgodaj zjutraj ni bil vreden tega naziva. Dokler ni sonce posijalo tudi nad stojiščem, je pošteno zeblo. Štirideset in več tisoč glava množica je prišla v dolino pod Ponce samo zanj. Za carja Petra (Prevca). »Pero mišica« je neprespano noč številnih Slovencev – z vseh koncev Slovenije so se ljubitelji smučarskih skokov zbudili sredi noči, da bi bili v Planici pred sedmo uro zjutraj – poplačal z izjemno predstavo. Premagal je vso konkurenco in stopil na najvišjo stopniško. Fantastično. Perfekten dan: slovenska zmaga, sonce in lepo vzdušje.

Prevčevo mojstrovino (letos je zmagal vse, kar se je dalo zmagati) so občudovali tudi njegovi navijači s tržaškega in goriškega konca. V Planico se je z avtobusoma ZSŠDI odpeljalo nad sto ljubiteljev tega športa in navadnih radovednež, ki še niso okusili (take) Planice. Slednja je popolnoma prevzela predsednika ZSŠDI Ivana Peterlina: »Doživeli smo slovenski športni dan. Prvič sem doživel Planico. Dokler človek tega ne okusi na lastni koži, ne ve, kaj to pomeni. Vse skupaj sem doživljal zelo čustveno. Občudoval sem slovenski narod, ki je navalil športno prizorišče. Prišel sem do zaključka, da je to najboljša pot, s pomočjo katere lahko človek okrepi čut pripadnosti. Zamejci smo doživeli lepo lekcijo. Še bolj sem se prepričal, da delamo v pravo smer. Šport je še vedno katalizator množic,« je bil navdušen Peterlin, ki je še poudaril: »Slovenija letos praznuje 25-letnico osamosvojitve. Tile fantje, slovenski orli, so temu dogodku dodali še poseben pečat. Lahko smo ponosni, da smo dosegli tak uspeh. Majhen narod je postal v družbi velikih veliki.«

Na naš skupni enodnevni izlet Primorskega dnevnika, ZSŠDI, Zadruge Primorski dnevnik in potovalne agencije Aurora Viaggi je prišla tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš (na izletu se ji je pridružila tudi konzulka Eliška Kersnič Žmav), ki je bila zelo navdušena: »Z veseljem sem se odzvala povabilu organizatorjev. Izkoristila sem priliko in prvič okusila čar Planice. Končno sem v živo videla na delu naše fante. Planica je bila nabito polna s pozitivno energijo.« Sergaševa ni bila presenečena, da smo organizatorji napolnili dva avtobusa: »Šport je v zamejstvu izjemno dinamična, množična in dobro organizirana sredina. Prepričana sem, da se bodo tovrstne pobude razvile v tradicijo.«

Pot do Planice je bila dolga. Iz Trsta smo odpeljali sredi noči (ob 4. uri). Hvala našim tiskarjem so vsi izletniki že ob tisti uri brali »sveži« nedeljski Primorski dnevnik. Šoferja Robert in Stane sta se strateško odločila za italijansko smer, čez Trbiž. Pametna izbira, saj je bil v nedeljo gorenjski avtocestni odcep bolj prometen kot ponavadi. Pri Ratečah se je tržaško-goriški skupini pridružil žabniški ambasador ZSŠDI, gorski tekač Tadei Pivk. »Lepo je bilo videti v živo druge zamejske Slovence. Počaščen sem, ker ste me povabili na ta dogodek. V Planico prihajam stalno. Predvsem poleti, kjer ob skakalnici tudi tečem v klanec,« je dejal Pivk, ki se je obenem tudi prvič »videl« na avtobusu ZSŠDI. »Uaoo, to sem res jaz,« je vzkliknil. Od ambasadorjev ZSŠDI so bili še odbojkar prvoligaša iz Piacenze Loris Manià (s soprogo), jahačica Irina Počkar, jadralca Simon Sivitz Košuta ter Jaš Farneti, ki bosta jutri odpotovala na prizorišče olimpijskih kvalifikacij v špansko Palmo de Maiorco, in repenski plavalec Kristian Vidali. Števerjanski odbojkar Manià je bil navdušen: »Slovenske zastave, slovenska zmaga, Zdravljica in narodno-zabavna glasba … bilo je izjemno čustveno in hkrati zabavno. Splačalo se je vstati ob treh ponoči. Planica je zakon.«

V Planici smo bili že ob pol osmih. Poskusna serija je bila na sporedu šele ob 9. uri. Pleskavice, čevapčiči, kranjske klobase so bile že na voljo lačnim obiskovalcem. Planica pa ni samo svetla plat. Temna plat je alkohol. Tudi letos ga je bilo preveč. Pivo je že navsezgodaj teklo v potokih. Mimogrede: cena pollitrske se vse bolj bliža evropskim standardom. Za nekatere je Planica še vedno le veselica. Ne pa športni dogodek. Marsikdo sploh ni videl skokov.

Vtisi pa so bili zgolj pozitivni. Škedenjc David Roici, ki je tudi eden izmed organizatorjev kolesarskega endura Tre Camini, je prav tako Planico občutil prvič v živo: »V zadnjih letih sem začel bolj pozorno po televiziji spremljati ta šport. Resnici na ljubo se po televiziji vidi lepše. Ampak na domačem kavču ne občutiš takega vzdušja. Bilo je neverjetno. Vse skupaj pa je bilo lepše, ker so zmagali Slovenci.« Tudi predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali je užival ob gledanju orlov in navijanju: »Tovrstna športna dogajanja jih je treba preizkusiti v živo. Bilo je fantastično. Ne kesamo se, da smo se zbudili ob treh ponoči.«

Naporen, toda nepozaben dan se je končal s skoraj enournim prometnim zamaškom na barkovljanskem nabrežju. Nič hudega. »Ustvarili smo lepo družbo,« je pred snidenjem dejal predsednik ZSŠDI Peterlin. Točno tako, bilo je prijetno, nepozabno. Dogodek, ki ga mora vsak ljubitelj športa enkrat v življenju okusiti na svoji koži.

Jan Grgič

Več novic na www.primorski.eu