V obdobju osamosvajanja države je bil še otrok, a se spomni, da je že takrat intenzivno risal in da nikoli nis kaj dosti dvomil o tem, kaj bi želel postati. "Sprva sem želel postati avtomobilski oblikovalec in moji zvezki in prve skicirke so polne risb avtov. Po letih vaje in spremljanja novosti in trendov v oblikovanju sem se lahko po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ter tako uresničil svoje otroške sanje," pravi

Ima tudi izkušnjo iz tujine, saj je bil v času študija na dveh izmenjavah v tujini, in sicer v Bratislavi na Slovaškem, kjer je obiskoval "transport design" v studiu profesorja Kleina, kot absolvent je odšel še v Lahti na Finsko, kjer je na Lahti design institute obiskoval studije industrijskega in pohištvenega oblikovanja.

"Zaradi the dveh izjemno pozitivnih izkušenj so seveda tudi mene misli kdaj zanesle v tujino, vendar sem imel srečo, da sem v sklopu svojih projektov in pri sodelovanju z zunanjimi naročniki lahko vzpostavil svoj oblikovalski studio, v katerem nam zaenkrat ne primanjkuje dela. Kar se posameznikov, ki so odšli v tujino tiče, je verjetno najbolj ironično to, da njihove kakovosti doma ni nihče prepoznal, ko pa so uspeli v tujini pa so tudi doma postali cenjeni in zdaj se včasih zdi, da morda na ta način tudi nam, ki smo ostali doma, odpirajo vrata za sodelovanje z industrijo. Menim, da ta počasi odpira oči in prepoznava dodano vrednost na trgu s pomočjo oblikovanja," razmišlja Zajc.

Imamo kreativnost in znanje
In kako ocenjuje obdobje zadnjih 25 let v svoji panogi? "V Sloveniji je bilo industrijsko oblikovanje pred osamosvojitvijo na izredno visoki ravni, o čemur priča izjemna razstava: Iskra: Neuvrščeno oblikovanje 1946–1990". Podjetja so imela svoje oblikovalske studije in nastajali so oblikovalsko izjemni izdelki, ki so še vedno aktualni (npr. Iskrin telefon ETA 80 Davorina Svanika, stol Rex Nika Kralja, ...). V prvih letih po osamosvojitvi, v tranziciji, pa se mi zdi, da smo ogromno tega zagona in razumevanja za oblikovanje izgubili. Verjetno tudi zato, ker je bilo vse, kar je bilo tuje, v tistem trenutku bolje. Se mi pa zdi, da se razmere vseeno obračajo na bolje, saj industrija spoznava, kot sem že prej rekel, predvidevam, da tudi na krilih naših uspešnih oblikovalcev v tujini, da oblikovanje ni nepotreben strošek ampak strateška naložba v produkte in blagovne znamke, če ima podjetje strategijo in vizijo, kako prosperirati na domačih in tujih trgih. Ker sem že večkrat sodeloval in razstavljal s svojo - "mlajšo" - generacijo oblikovalcev, lahko brez strahu zatrdim, da je v Sloveniji dovolj kreativnosti in znanja za oblikovanje produktov na najvišji ravni," je prepričan Luka Zajc.