Tea Zuliani je znanstvenica, zaposlena na Institutu Jožef Stefan kot znanstvena sodelavka na Odseku za znanosti o okolju. Z njo smo se pogovarjali o spominih na čas pred osamosvojitvijo Slovenije, ko je imela le 11 let in kaj je področju, na katerem dela prineslo 25 let samostojne države.

Kako se spominjate obdobja osamosvajanja, kaj ste takrat delali, kaj ste takrat osebno in profesionalno pričakovali od tega dogodka.
Takrat sem imela 11 let in ravno so se začele poletne počitnice. Kot otroku mi je najbolj ostala v spominu odpoved prve poletne kolonije, ki sva si jo z najboljšo prijateljico zelo želeli obiskati. To bi bile najine prve samostojne počitnice.

Doma se je čutilo veselje, vznesenost, ponos nad enotnostjo, ki smo jo takrat Slovenci izkazali. Po drugi strani pa negotovost glede prihodnosti, ki nas kot majhno državo čaka v tako velikem svetu.

Ste uspešna znanstvenica na svojem področju. Ostali ste v Sloveniji, medtem ko so mnogi uspešni in visoko izobraženi posamezniki odhajali in še odhajajo v tujino.
Na IJS je praksa, da mladi doktorji opravijo podoktorsko usposabljanje v tujini. V času doktorskega študija sem opravila del svojih obveznosti v Franciji. Izkušnja je bila zelo pozitivna. Delovanje v tujem okolju zahteva, da se še bolj izkažeš, da si dojemljiv za drugačen način dela in se znaš vključiti v družbo. V mojem primeru je šlo tudi za spoznavanje opreme, ki je takrat na matičnem odseku še nismo imeli. Izkušnja mi je razširila obzorje in jo zelo priporočam. Seveda v tujini niso imuni na probleme, ki jih poznamo tudi doma. Boj za sredstva, konflikti zaradi kratkoročnih in dolgoročnih ciljev in s tem povezane politike ter osebne zamere, ki dušijo vzdušje v kolektivu.

A doma se pogovarjamo o morebitnem začasnem odhodu v tujino. Delno zaradi brezperspektivnega ozračja, ki prevladuje v Sloveniji, v glavnem pa zaradi svežih zamisli, ki se iskrijo ob prepletanju znanstvenih in industrijskih področij. Teh pri nas primanjkuje zaradi slabe povezanosti z industrijo.

Kako vidite obdobje zadnjih 25 let, našo državo, razmere na vašem področju dela. Kaj se je spremenilo na bolje, kaj na slabše?
V tem času sem končala študij, si ustvarila družino in opravljam delo, ki me veseli in izpolnjuje.

Slovenija je postala polnoletna, dosegli smo prvotno zastavljene cilje (vstop v EU, prevzem skupne valute, stabilizacija gospodarstva ...) vendar tam tudi obstali. Občutek imam, da smo v "leru".

Obstoječi način dela v novem svetu ne deluje. Za spremembo, ki bi prinesla preboj, pa nimamo dovolj poguma in energije. V industriji se v času krize najraje odpove oddelku za raziskave in razvoj. Podobno smo se tudi mi soočili z obdobjem stalnega krčenja sredstev. Dolgoročno to pomeni životarjenje in ne omogoča naložb v raziskovalno opremo, ki je nujna za odmevne objave in uporabne patente. Na srečo nam je na IJS-ju s sredstvi iz strukturnih skladov uspelo to ustaviti. Z naložbami v zadnjih petih letih smo na odseku posodobili opremo in postali konkurenčen partner.

TV spot je del nove vizualne podobe TV Slovenija, ki je namenjena zaznamovanju 25-letnice Slovenije.