Letos tako minevajo okrogla tri desetletja od oblikovanja t. i. pisateljske ustave, ki se je bodo danes popoldne spomnili na slovesnosti ustavnega sodišča.
Teze za slovensko ustavo
25. aprila 1988 so bile na javni tribuni v Cankarjevem domu slovenski javnosti prvič predstavljene Teze za Ustavo Republike Slovenije, objavljene v tematski številki Časopisa za kritiko znanosti pod naslovom Gradivo za slovensko ustavo. Ta ustavni osnutek je v zgodovini slovenske ustavnosti znan pod imenom Pisateljska ustava.
Teze za novo slovensko ustavo sta napisali delovna skupina pri Društvu slovenskih pisateljev, katere predsednik je bil današnji minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Tone Peršak, in delovna skupina Slovenskega sociološkega društva.
Osamosvojitev naroda in svoboda duha
S Pisateljsko ustavo so bili postavljeni temelji za slovensko ustavo iz leta 1991. Dokument je težil k spremembi obstoječega sistema, v njem se je izražalo hrepenenje po osamosvojitvi naroda in svobodi človekovega duha.
Ti pisatelji so bili, kot je zapisano v zborniku, nastalem po posvetu pred desetimi leti, zelo pogumni. Besedilo so namreč ustvarili v času, ki je bil vse prej kot naklonjen spremembam, njihove ideje o neodvisni, demokratični Sloveniji pa so vodili k uresničitvi "tisočletnega sna vseh generacij naših prednikov".
Osrednji del današnje slovesnosti bo pogovor s Tinetom Hribarjem, Petrom Jambrekom, Tonetom Peršakom, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Svetlikom in Venom Tauferjem, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za Ustavo RS.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje