23. december od leta 1997 zaznamujemo kot dan ustave. Osnutek ustave je že leta 1990 v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek, od sprejetja do zdaj pa je bila ustava že nekajkrat spremenjena. Nazadnje so poslanci v ustavo vnesli fiskalno pravilo in spremembe referendumske ureditve, trenutno pa v državnem zboru poteka razprava, s katero bi s spremembo ustave določili način financiranja zasebnih osnovnih šol. Kot kaže, te spremembe sicer ne bo, saj je podpora za spremembo premajhna.

Sprejetje slovenske ustave
Sodišče je dan ustavnosti zaznamovalo s slovesnostjo, ki so se je udeležili tudi predsednik države Borut Pahor, predsednik vlade Miro Cerar in predsednik državnega zbora Milan Brglez. Zbrane je nagovorila predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, ki je spomnila, da imamo v Sloveniji tri enakovredne in med seboj prirejene veje oblasti - zakonodajno, izvršilno in sodno, ki so pri svojem delovanju zavezane k spoštovanju ustave in morajo odgovorno izpolnjevati svoje ustavne pristojnosti.

Slavnostni govornik je bil predsednik Sodišča Evropske unije Koen Lenaerts, ki je predstavil svoj pogled na razmerje med sodiščem EU-ja in ustavnimi sodišči posameznih držav. Opozoril je, da so ustave posameznih držav različne, kljub temu pa temeljijo na skupnih vrednotah in se hkrati tudi medsebojno dopolnjujejo.

Leto dni po sprejetju ustave se je na ustanovni seji sešel tudi prvi državni zbor v Republiki Sloveniji. Zbralo se je 90, na volitvah, ki so bile 6. decembra 1992, izvoljenih poslancev, prvi predsednik državnega zbora pa je postal poslanec Herman Rigelnik. Nekateri poslanci ta prvi mandat državnega zbora, ki se je končal 28. novembra 1996, dojemajo kot formalen prehod v demokratični parlamentarizem.

Prvo sejo državnega zbora začel France Bučar
Do izvolitve Hermana Rigelnika za predsednika DZ-ja je konstitutivno sejo vodil najstarejši poslanec, France Bučar. Funkcijo podpredsednika so opravljali Miroslav Mozetič (SKD), Lev Kreft (ZL) in Vladimir Topler (Zeleni).

DZ je sprejel začasni poslovnik, ki je urejal pravila njegovega delovanja. Pred DZ-jem je tako prisegel predsednik republike Milan Kučan, ki je Sloveniji predsedoval dva mandata, v petek pa je v DZ za svoj drugi mandat prisegel tudi stari/novi predsednik republike Borut Pahor.

Nekateri poslanci prvega sklica DZ-ja so v izjavah za STA pred 25. obletnico ustanovitve DZ-ja obudili spomine in tedanji čas primerjali s sedanjim parlamentarizmom in politiko na splošno. V večini se spominjajo pestrejših in bolj konstruktivnih, manj ideoloških razprav ter večje navzočnosti poslancev na sejah kot danes. Je pa prvi sklic, kot dodajajo, pomenil le formalni prehod v parlamentarno demokracijo, za kar so nastavke naredili že prej.

Volitve, na katerih so bili decembra 1992 izvoljeni poslanci prvega sklica DZ-ja, je na podlagi 81. člena Ustave RS razpisal predsednik republike. Novo ustavo, kot že omenjeno, pa je leto prej sprejela takratna Skupščina Republike Slovenije.

Državni zbor v številkah
V 25 letih delovanja državnega zbora je minilo sedem mandatov, od katerih sta se peti in šesti končala predčasno. Državni zbor je vodilo 11 predsednikov, poslansko funkcijo pa opravljalo 462 različnih poslancev, od tega 105 poslank. Nekateri so sodelovali v več mandatih. DZ je zasedal na skoraj 600 sejah, v 25 letih pa ga je obiskalo več kot 219.000 obiskovalcev.

27 let od plebiscita za samostojno Slovenijo
Prav tako 23. decembra leta 1990 je bil izveden plebiscit, na katerem so se volivci in volivke v Sloveniji odločili za samostojno državo.
Glasovanja o odcepitvi se je udeležilo 93,2 odstotka volivcev. 95 odstotkov teh, ki so se plebiscita udeležili, oziroma 88,5 odstotka vseh je glasovalo za osamosvojitev. Za neodvisno in samostojno Slovenijo je glas dalo 1.289.369 volivcev. Tri dni po plebiscitu je slovenska skupščina, predhodnica današnjega državnega zbora, izide plebiscita tudi uradno razglasila.