Njihova mnenja se razlikujejo, se pa sami ne počutijo ogrožene. Čeprav ne podpirajo vdorov v zasebnost in omejevanja prostega prehoda evropskih meja, pa razumejo tudi tiste, ki se tako želijo zaščititi. Hkrati opozarjajo, da se terorizem ne bi smel povezovati z migracijami, in poudarjajo, da se to prepogosto počne, saj obstajajo še kakšne druge vrste in razlogi za terorizem. Mnenja so deljena tudi pri vprašanju, ali se je Evropska unija ustrezno spoprijela z grožnjo terorizma.

Terorizmov je več

Ema Odra izpostavlja, da poznamo več kot le eno vrsto terorizma. "Žal se terorizem zelo hitro poveže z migracijami, z migranti … Obstajajo pa tudi ekoteroristi in druge oblike," opozarja in dodaja, da se je treba zavedati, da obstajajo tudi druge oblike nasilja, da bi morali biti o njih poučeni in bi morali pripraviti politike za vsako od njih.

Ula pravi, da glede terorizma ni zaskrbljena in da mu Evropska unija posveča veliko pozornosti. "Se mi pa zdi, da je ta pozornost nekako senzacionalna, da povzroči veliko skrbi, mogoče celo več kot nekatere stvari, ki so statistično bolj verjetne in bolj ogrožajo življenja ljudi kot pa terorizem," je dejala.

Kaj pa pravica do zasebnosti

"Mislim, da se tudi v imenu preprečevanja terorizma pojavlja vedno več vdorov v zasebnost posameznika, in to ni dobro. Vsak posameznik ima pravico do zasebnosti in zgolj v imenu preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala se tej zasebnosti ne smemo odreči. Tudi to je ena od pravic, ki smo jo težko pridobili, in zdaj je samo zaradi preprečevanja terorizma in preprečevanja kriminala ne moremo kar izpustiti iz rok," pa razmišlja Tadej, ki meni, da Evropa s svojim ravnanjem izgublja vrednote in temeljne, že pridobljene pravice.

Tudi Ervin pravi, da se počuti varno, in prepričan je, da pristojni organi dovolj dobro nadzorujejo razmere. Priznava, da prihaja do posegov v našo zasebnost, "ampak – recimo v primerjavi z ZDA – mislim, da na tem področju Evropska unija vseeno zna dovolj dobro loviti ravnovesje."

Počutijo se varne

Jakob je precej potoval tudi v zadnjih letih, ko je bilo terorističnih napadov več, in pravi, da se je vsepovsod počutil varno. "Res je, da je na bolj turističnih točkah varnost poostrena, kar se mi zdi ustrezno, tudi če bi sam raje videl, da je ne bi bilo. Zdi se mi, da terorizma pač ni mogoče popolnoma odpraviti," pravi Jakob.

Danijel pa je prepričan, da Evropska unija ni naredila dovolj, saj da je po vsakem napadu slišati le številne izraze sožalja in sočustvovanja, ni pa konkretnih dejanj. "Samo z nekimi peticijami in mednarodnimi dogovori se ne naredi dovolj, potrebna so konkretna dejanja, ki jih ljudje občutijo in ob katerih se počutijo veliko bolj varne," pravi Danijel, ki med konkretnimi dejanji omeni filtracijo vsebin na spletu, kjer je, kot je dejal, treba hitreje odkrivati in umikati profile in vsebine, ki jih širijo teroristi. Meni, da je korist takšnega ravnanja večja od skrbi za vdor v zasebnost.

"Jaz se v Evropi počutim zaenkrat popolnoma varnega. Res je, da se v določenih velikih mestih pojavljajo teroristični napadi in teroristične grožnje, ampak za zdaj se počutim popolnoma varnega, potujem po Evropi brez kakšnih koli strahov, sploh po Sloveniji. Mislim, da s tem ne bomo imeli težav," je prepričan Grega.

Mladi iz projekta Grem volit! evropske poslance so: Grega Bajc, Jakob Batič, Pina Grabar, Danijel Kovačič Grmek, Tadej Kobal, Ema Odra Raščan, Ula Nikolaja Ratajec in Ervin Rems.