Dozdajšnji župan Murske Sobote Aleksander Jevšek je spomladi zapustil župansko mesto in postal del vlade ter prevzel ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Murska Sobota bo zato na letošnjih lokalnih volitvah dobila novega župana ali županjo. Za župansko mesto se potegujejo trije kandidati in ena kandidatka Damjan Anželj (SD), Andrej Mešič (SDS), Mitja Horvat (Gibanje Svoboda) in Blanka Denko Čeh (Akacije), ki so v Studiu TV Slovenija odgovarjali na vprašanja, povezana z najbolj aktualnimi temami, povezanimi z edino pomursko mestno občino.

Murskosoboški zdravstveni dom opozarja, da še vedno ni bil sprejet odlok o ustanovitvi oz. velja še vedno star odlok iz leta 1991. Zaradi tega imajo težave, denimo pri prijavah na razpise za sofinanciranje, saj v starem odloku številne dejavnosti, ki jih zdaj izvajajo, niso navedene.

Damjan Anželj je povedal, da je sprejetje odloka o javnem zavodu ZD Murska Sobota nujno potreben, da se uskladi z zakonodajo. "Problem je, da je več občin ustanoviteljic in vsega ga morajo sprejeti v isti obliki in besedilu. Večkrat je prišlo do nasprotij, saj je ravno ta uskladitev besedila problematična," je pojasnil.

Blanka Denko Čeh je pojasnila, da je sramota, da ni bil sprejet omenjeni odlok, kar v praksi pomeni, da je ZD odrezan od vseh virov financiranja, tako evropskih skladov kot državnega proračuna. "Kdo ima v tem interes," je vprašala.

Mitja Horvat meni, da se da narediti takšne stvari hitreje in da bi morali biti predvsem bolj složni pri sprejemu takšnih projektov. "To kaže skreganost županov regije. Ena izmed naših prioritet, ko bomo dobili naš mandat, je, da pozovemo vse iz regije in pristopimo k tako pomembnim projektom," je dejal.

Andrej Mešič je povedal, da je član sveta zavoda. "Direktorica, ki je že dvanajst let na poziciji, ni zmožna skozi dialog spraviti tega odloka, kar po vsej verjetnosti to nekomu odgovarja. Sam odlok je v bistvu skupek dogovorov več občin, saj so občine ustanoviteljice. Dialog je pomemben, zato je sposobnost tega dialoga najpomembnejša tudi pri direktorici," je opomnil.

Ali imate kot županski kandidati ideje, kako pomagati ranljivim skupinam, ki jih vedno več?

Blanka Denko Čeh je povedala, da se moramo vprašati, kaj lahko storimo. "Kot občina ne moremo gasiti požarov, ki so se zgodili zato, ker so se pokojnine znižale in ljudi so pahnili v socialno stisko in zdaj prodajajo domačije zaradi varstvenega dodatka. Pogledati moramo, kje so se naredile napake in potem po najboljših močeh obljubljati pomoči," je dejala.

Mitja Horvat je dejal, da je v zadnjih dvajsetih letih nataliteta padla kar za 10 odstotkov in da mestna občina Murska Sobota danes ni zanimivo mesto za živeti v njem, predvsem za mlade. "Posledica socialne stiske je tudi, da ni dobro plačanih mest," je opozoril. Murska Sobota kot generator novih naložb in privabljanje novih investitorjev bi lahko ta proces vnovič zagnalo. "Mi smo sposobni, imamo mlade. Mi lahko mlade tudi preko štipendij, ki jih mestna občina podeljuje, privabimo nazaj v našo občino. Seveda, da ne pozabimo na stanovanja, ki so tako zelo pomembna," je navedel.

"Socialne stiske so in bodo," je dejal Andrej Mešič. "V svojem samem programu sem omenjal pomoč na domu. To hočem dodatno nadgraditi. Problem je trenutno tudi zakon, ki ga je prejšnja vlada dala v postopek, ta ga pa zavrača. Upam, da bomo prišli do tega, da se subvencija hrane dodatno nadgradi. Pomoči na domu niso potrebni samo najranljivejši, temveč tudi tisti, ki so bistveno starejši in ne morejo več iz hiše," je dejal.

Damjan Anželj je poudaril, da se družba se stara in občina mora vse več sredstev namenjati za ranljive skupine za tekoče transferje, saj se storitve dražijo.

Razvoj se je nemogoče predstavljati brez mladih, za to pa so potrebni osnovni pogoji, delovna mesta z dostojno plača in dostopna stanovanja. Katere ukrepe bi sprejeli, če bi bili izvoljeni za župana?

Mitja Horvat je opozoril na stanovanjsko stisko in "beg mladih možganov." "Občina mora zagotoviti ustrezno stanovanje za mlade, ustrezno izobrazbo in ustrezno službo. Manjka pa še marsikaj in to je tudi življenje v občini. Mladi pogrešajo dogajanja. Žalostno je, da se hodijo mladi zabavat v sosednji Čakovec in Varaždin. Zakaj ne moremo speči kostanjev na Slovenski ulici ali pa na tržnici in popiti mošta? Zakaj hodimo v sosednjo Avstrijo?" je naštel.

Andrej Mešič je povedal, da je treba narediti občino prijazno tudi tistim, ki so odšli, tako, da imajo možnost vrnitve. Opomnil je, da so v Murski Soboti naredili središče mesta, kjer vlada mrtvilo.

Damjan Anželj je poudaril, da je treba mlade aktivno vključevati v politike in jim dati možnost, da pokažejo svoje ideje, kreativnost in jim dati ustrezne prostore. "Tudi mladinsko politiko v občini morajo voditi mladi," je dejal.

Blanka Denko Čeh je prav tako opomnila, da je središče Murske Sobote, kjer sama živi, zaspano. "Mladi ne želijo živeti v takšnem mestu," je menila.

Kako oživiti mestnega jedro, obnovila se je Slovenska ulica, vendar z oživitvijo številni niso zadovoljni.

Andrej Mešič je povedal, da bi kot župan poklical vse akterje na tej ulici in poslušal njihove pripombe in sugestije: "Videl bom, kaj potrebujejo, in našli bomo skupno rešitev. Možnosti je več, zato se bomo pogovorili in končno našli dialog in neko skupno rešitev, da vsaj nekako oživimo v to zgodbo, ki ji pravimo, da je mrtva."

Damjan Anželj je povedal, da je bila "Slovenska ulica potrebna prenove in dejansko je tudi lepa, kar priznava nagrada, ki so jo dobili za mestno jedro".

Blanka Denko Čeh pa meni, da imajo v Murski Soboti čudovit trg kulture, kjer je "pestro in varno." "Slovenska ulica pa je za prireditve nevarna," je menila.

Mitja Horvat je poudaril, da Slovenska ulica ni edina ulica, ki je v centru mesta. "Tržnica je tisto jedro, ki mu moramo posvetiti malo več pozornosti in jo absolutno prenoviti," je napovedal.

Ena od tem je projekt Fazanerije v povezavi z geotermalno energijo, vendar se o projektu zgolj govori? Kaj bi kot župan naredili glede omenjenega projekta, da bi se začel odvijati?

"Geotermija je dejansko veliko priložnost za mestno občino, saj ji to omogoča njena lega. Vendar je res, da je na neki točki zastala. Skupina strokovnjakov že proučuje, kako bi lahko nadaljevali," je dejal Damjan Anželj. "Geotermalna voda je tudi priložnost za samo Fazanerijo, kajti tam imamo mestni stadion, kjer je ogrevano tudi talno gretje in pa seveda tudi mestno kopališče, ki lahko to vodo tudi potem uporablja," je dodal.

Andrej Mešič je navedel, da bi udejanjil svoj projekt Fazanerija z vso potrebno infrastrukturo s tribuno, parkirišči, javno razsvetljavo, pešpotmi in tudi z večnamensko dvorano ter preselitvijo vojašnice.

"Geotermija je seveda zelo pomembna, saj konec koncev vsi pravimo, da spimo, in živimo v topli vodi," je dejal Mitja Horvat in dodal, da projekti so, vendar se odvijajo prepočasi: "V naši bližnji okolici, nedaleč stran od nas, imamo odlične primere stanovanjskih skupnosti, celo manjših vasi ali pa celo manjših mest, kako lahko postanemo samooskrbni in kako lahko izkoriščamo, poleg geotermije, še ostale obnovljive vire."

"Geotermija, turizem ter lan in konoplja so tri konkurenčne prednosti, ki smo jih prepoznali že leta 2010 v okviru zakona o Pomurju. Se pravi, to so te tri točke, na katerih se gradi od leta 2010," pa je povedala Blanka Denko Čeh.