V najmanj zadolženi mestni občini se za županski stolček tako potegujeta le dva kandidata.

Sorodna novica Kako nameravata Macedoni in Vovko pridobiti glasove Novomeščanov?

55-letni Srečko Vovko je kandidat SD-ja in je zaposlen kot glavni radiološki inženir v novomeški bolnišnici. Pred tem je vodil Javno agencijo za šport Novo mesto, v iztekajočem se mandatu je bil občinski svetnik in član nekaterih drugih lokalnih organov. Ob predstavitvi kandidature je ocenil, da je v Novem mestu čas za velike spremembe, za kar pa je potrebno več od kozmetičnih popravkov ali menjave na čelu občine. Med svojimi prioritetami poudarja dnevne centre za kakovostno in varno preživljanje prostega časa starejših ter ureditev cestne infrastrukture, še posebej mostu čez reko Krko, in začetek gradnje južnega odseka tretje razvojne osi.

49-letni Gregor Macedoni je aktualni župan, ki si želi svojo vizijo razvoja občine nadaljevati še v tretjem mandatu. Kandidira s podpisi volivcev, v svojem programu pa diplomirani inženir elektronike ter magister ekonomske znanosti poudarja štiri področja: promet in trajnostno mobilnost, skrb za ljudi in okolje, do vseh prijazen življenjski prostor ter razvoju naklonjeno občino.

Kandidatoma smo zastavili štiri enaka vprašanja. Njuni odgovori so razvrščeni tako, kot sta kandidata razvrščena na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.

Ena največjih problematik na Novomeškem je cestna infrastruktura, predvsem zamik pri gradnji tretje razvojne osi in z njo povezanih obvoznic, vendar gradnja in financiranje ni v pristojnosti občine. Kako bi, kot župan, pristopili k pospešitvi postopkov?

Srečko Vovko: Izgradnja tretje razvojne osi je za prebivalce Novega mesta in gospodarstvo nujno potrebna, prav tako tudi obvoznice, ker bi s tem v veliki meri uredili cestno problematiko v občini. Kot župan se bom dejavno vključil v sam postopek kot vezni člen med državnimi institucijami in občani Novega mesta, ki so neposredno vključeni v navedenem projektu. Glede na to, da prihajam iz koalicijske stranke, menim, da bom veliko lažje našel sogovornika na strani vlade in da bom dosegel, da se bo gradnja pospešeno nadaljevala.

Gregor Macedoni: Izgradnja obeh obvoznic je ključen prometni projekt za Novo mesto, ki je že desetletje sprejet v državnem prostorskem načrtu, zato je že čas, da se obe obvoznici z novima mostovoma tudi izgradita. Za pospeševanje sodnih postopkov župani nimamo pristojnosti, vseskozi pa javno opozarjamo in z urgencami na vseh pristojnih institucijah opozarjamo na pomen manjkajoče infrastrukture. Pričakujemo, da bo formalnim postopkom čim prej zadoščeno in da izvedba steče tudi na terenu.

V zadnjem obdobju se razmere v romskih naseljih in znotraj romskih skupnosti zaostrujejo, nasilje se stopnjuje. Kje se je pri reševanju romske problematike zataknilo, kje so bile storjene napake, da se razmere slabšajo, ne pa izboljšujejo? Kako se nameravate lotiti reševanja tega vprašanja?

Srečko Vovko: Romsko problematiko je treba reševati skupaj z vsemi deležniki, ki se srečujejo z navedeno problematiko (CSD, ministrstva, policija, tožilstvo, sodstvo). Treba je k navedeni zadevi pristopiti skupno, in sicer vsak na svojem področju in predvsem dosledno upoštevati ter izvajati zakonodajo na način, kot se dosledno spoštuje zakonodaja pri vseh drugih ljudeh. Najpomembnejše pa se mi zdi vključevanje Romov v sistem izobraževanja (vrtci in šole) in zaposlovanja (predvsem javna dela).

Gregor Macedoni: Že dolgo opozarjam na pomanjkanje učinkovitega medresorskega pristopa za reševanje romske problematike. Osnovni cilji morajo biti zagotovitev varnosti oz. zmanjšanje kriminala, povečanje deleža romskih otrok, ki uspešno zaključijo osnovno šolo, in zaposlovanje odrasle romske populacije. Za začetek sem prepričan, da je nujno sprejetje zakonodajnih sprememb, ki so bile že pripravljene od vladne delovne skupine in ki smo jih župani znova poudarili v pobudi poslancem.

Novo mesto v nasprotju z drugimi večjimi mestnimi občinami nima pravega sistema daljinskega ogrevanja, se pa velik del mesta ogreva na zemeljski plin. Kako je s cenami zemeljskega plina v tem trenutku, vemo. Kako kratkoročno zagotoviti, da bodo ljudje prihajajočo zimo ostali na toplem oz. da si bodo lahko ogrevanje sploh privoščili? In kako se vprašanja prehoda na bolj zeleno ogrevanje lotiti dolgoročno?

Srečko Vovko: Kot župan bom spodbujal zeleni prehod na način subvencioniranja toplotnih črpalk in sončnih elektrarn na stanovanjskih hišah in blokih. Na javnih občinskih stavbah pa s celovito energetsko sanacijo, ki bo vključevala tudi samooskrbo z zeleno energijo. Da občanke in občani Novega mesta v letošnji zimi ostanejo na toplem, bomo v sklopu občinskega proračuna zagotovili sredstva za enkratno denarno pomoč najranljivejšim skupinam in jim tako omogočili lažje plačevanje visokih položnic ogrevanja.

Gregor Macedoni: Odločitev za plinovod pred 20 leti je bila z današnjega vidika slaba odločitev. Odločitev glede cenovne regulacije cen plina je v rokah države oz. vlade. MONM pa že sedem let sprejema odločitve v podporo optimalnim odločitvam glede uporabe energentov za investitorje. Kratkoročno je zastavljenih več manjših projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, dolgoročno pa bi bil idealen toplovod z uporabo odvečne toplote od jedrske elektrarne iz Krškega.

V mestu močno primanjkuje najemniških stanovanj, cene nepremičnin pa so relativno visoke, zaradi česar se ljudje selijo na obrobja oz. v bližnjo okolico. Kakšna bi morala biti strategija občine na tem področju? Bi morala več vlagati v gradnjo stanovanj ali v izboljšanje povezljivosti (javnega prometa) z bližnjimi občinami?

Srečko Vovko: Glede na trenutne cene nepremičnin in glede na posojilne pogoje, si mladi ne morejo ustvariti doma, zato bi bilo nujno treba nemudoma začeti gradnjo stanovanj za mlade družine in perspektivne mlade kadre. Občina lahko z nakupom zemljišč in ureditvijo komunalne infrastrukture v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS odgovori na potrebe mladih, mladih družin in drugih občank in občanov Novega mesta z zagotovitvijo dostopnih nepremičnin.

Gregor Macedoni: V zadnjem času smo se stanovanjske politike lotili konkretno in si za nekajletni cilj zastavili več kot 600 novih enot. Povpraševanje trenutno presega ponudbo, imamo pa tudi premalo javnih najemniških stanovanj. V sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS bomo zgradili pet blokov, drugi javni in zasebni investitorji že izvajajo številne projekte izgradnje novih kapacitet, s poudarkom na stanovanjih za starejše in mlade. Z modernim sistemom prevozov na zahtevo želimo nadgraditi tudi mestni potniški promet.