Skupina t. i. enoprocentnikov je po pravkar končanih parlamentarnih volitvah tokrat kar velika, saj se je v parlament uspelo prebiti le petim strankam.

10 zunajparlamentarnih strank in list prejelo vsaj odstotek glasov

V tej skupini so poleg poraženk, ki so izpadle iz parlamenta (SAB, LMŠ in lista Povežimo Slovenijo, v kateri je ostanek SMC-ja zdaj povezan v stranko Konkretno), še stranke in liste Resni.ca, Nestrankarska lista gibanja Zdrava družba, lista Naša prihodnost in Dobra država, Piratska stranka, Naša dežela, SNS in Vesna – zelena stranka. Teh deset strank in list si bo v naslednjih štirih letih lahko razdelilo z zakonom o volitvah določeno vsoto, ki prihaja iz proračunskih sredstev.

Financiranje strank ureja zakon o volitvah

Zakon o volitvah namreč pravi, da imajo stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor prejele vsaj odstotek glasov volivcev, pravico do sredstev iz državnega proračuna. 25 odstotkov teh sredstev se med stranke porazdeli enakomerno, preostalih 75 odstotkov pa sorazmerno glede na število glasov volivcev, ki so jih prejele v vseh volilnih enotah.

Zakon določa, da se za financiranje t. i. enoprocentnikov namenijo sredstva, ki se določijo v državnem proračunu in ne smejo presegati 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora, sredstva pa se strankam izplačujejo po dvanajstinah.

Zakon pri delitvi sredstev tudi ločuje med stranko, ki kandidira samostojno, in strankami, ki na volitvah nastopajo s skupnimi listami. Tako stranki, ki je nastopila samostojno, za prejemanje sredstev zadošča vsaj en odstotek glasov volivcev, medtem ko morajo stranke, ki so nastopale s skupno listo, zbrati vsaj 1,2 odstotka glasov (skupna lista dveh strank) oziroma vsaj 1,5 odstotka glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank). Zakon pri tem določa, da si stranke, ki so nastopale s skupno listo, sredstva razdelijo glede na medsebojni sporazum, če pa ga niso sklenile, pa se vsota mednje razdeli v enakih deležih. Tokrat bodo ta sredstva torej razdeljena med deset strank in list. Listi Naša prihodnost in Dobra država (dve stranki) in Povežimo Slovenijo (pet strank – Slovenska ljudska stranka, Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, Nova ljudska stranka, Nova socialdemokracija in Konkretno) pa si bodo dobljeno vsoto morale razdeliti.

Po volitvah 2018 in 2014 obakrat le štirje "enoprocentniki"

Po prejšnjih, predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2018 so bile do tega denarja upravičene štiri zunajparlamentarne stranke: SLS (2,62 odstotka glasov), Piratska stranka (2,15 odstotka glasov), Dobra država (1,52 odstotka glasov) in Zeleni Slovenije (1,09 odstotka glasov). Lani je, kot piše časopis Delo, največ sredstev (101.084,27 evra) dobil SLS, nato pa sledijo Piratska stranka (91.788,59 evra), Dobra država (79.141,80 evra) in Zeleni Slovenije (70.552,20 evra).

Na volitvah leta 2014 so med volilnim pragom in odstotkom glasov prav tako obtičale le štiri stranke, in sicer Piratska stranka, Pozitivna Slovenija, SNS in SLS. Te stranke so štiri leta – do volitev 2018 – mesečno prejemale od 7000 (Piratska stranka) do nekaj več kot 11 tisoč evrov (SLS). Na letni ravni je to znašalo 83.729 za Piratsko stranko, 11.5316 za Pozitivno Slovenijo, 100.284 za Slovensko nacionalno stranko in 134.532 za Slovensko ljudsko stranko.

Tokrat si bo vsoto, določeno z zakonom, delilo kar deset strank. Ta sredstva stranke porabijo za delovanje stranke, npr. obratovalne stroške in plače zaposlenih v stranki.