Volitve 24. aprila bodo po letu 2008 spet redne volitve, saj so bile kar troje državnozborske volitve zaradi padcev vlad razpisane predčasno (2011, 2014, 2018). Zadnje državnozborske volitve so bile predčasne zgolj za nekaj tednov. Po odstopu premierja Mira Cerarja 20. marca, vzrok naj bi bila razveljavitev referenduma o drugem tiru, skrhani odnosi v koaliciji in pritiski sindikatov, so bile volitve razpisane za 3. junij 2018.

Glasovi volivcev so bili leta 2018 zelo razpršeni po celotnem slovenskem političnem spektru in v DZ se je prebilo kar devet strank. Največ, četrtino glasov je dobila SDS, na drugo mesto pa se je uvrstila nova stranka nekdanjega kamniškega župana Marjana Šarca LMŠ z 12,61 odstotka glasov. Sledil ji je SD z 9,95 odstotka, nekaj malega slabši rezultat sta dosegla SMC (9,74 odstotka) in Levica (9,22 odstotka). V DZ pa so se uvrstili še NSi (7,14 odstotka), SAB s (5,12 odstotka), DeSUS (4,91 odstotka) ter verjetno največje presenečenje SNS s 4,20 odstotka glasov.

Sledilo je nekajmesečno obdobje oblikovanja vlade, potem ko zmagovalec volitev Janez Janša (SDS) mandata za sestavo vlade ni sprejel. 13. septembra 2018 je bila potrjena manjšinska vlada pod vodstvom premierja Marjana Šarca. Koalicijo so sestavljali LMŠ, SMC, SD, SAB in DeSUS, skupaj pa so imeli le 43 poslanskih glasov. V vlado naj bi Šarec sprva povabil tudi stranko NSi, vendar pozneje do sodelovanja ni prišlo.

V začetku leta 2019 se je okrepilo sodelovanje vladne koalicije z opozicijsko Levico. Konec marca 2019 je bil podpisan sporazum z Levico, ki je s Šarčevo vlado sodelovala kot projektna partnerica. Koalicija se je morala glede na sporazum pri sprejemanju svojih projektov pogajati z Levico in podpreti nekatere njene projekte. Eden takšnih projektov je bil zakon o minimalni plači, ki ga je predlagala Levica. Predlog, ki je bil nato potrjen v DZ, je predvideval, da se minimalna plača v letu 2019 poviša na 886 evrov bruto, leta 2020 pa na 940 evrov bruto.

Največ razburjenja na slovenski politični sceni je v času Šarčeve vlade povzročil poskus uveljavitve odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol iz leta 2014, po kateri naj bi država zagotoviti 100-odstotno financiranje obveznega in razširjenega javno veljavnega programa. Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je predlagal, da bi javni program financirali 100-odstotno, razširjenega javnega programa pa ne. Po podatkih vlade v Sloveniji trenutno deluje šest zasebnih osnovnih šol.

Zaradi predloga ministrstva za izobraževanje je nato potekalo več protestnih shodov, pojavila pa so prva razhajanja znotraj koalicije. Počasi se je izkazalo, da je najšibkejši člen Šarčeve vlade stranka SMC, ki je napovedala, da ne bo podprla Pikalovega predloga. Sprva je bil njegov predlog potrjen v DZ-ju, toda zaradi veta državnega sveta vladi pozneje ni uspelo pridobiti dovolj podpore.

SMC je do maja leta 2019 vodil Miro Cerar, ki je bil zunanji minister v Šarčevi vladi. Zaradi slabega rezultata SMC-ja na evropskih volitvah 2019, dobil je le dober poldrugi odstotek glasov, se je Cerar odločil, da se umakne iz vodstva stranke. Vodstvo SMC-ja pa je prevzel gospodarski minister Zdravko Počivalšek in dobil potrditev stranke na kongresu SMC-ja konec septembra 2019.

Padec Šarčeva vlade

Po prihodu Zdravka Počivalška na čelo SMC-ja so trenja znotraj vladne koalicije postajala vedno bolj očitna. Na drugi strani pa je še v novembru Levica prekinila sodelovanje z vlado in se umaknila v opozicijo. Pika na i je bila zanjo nepodpora njenemu predlogu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in po tem je razglasila, da sporazumu ni več zavezana.

Konec januarja 2020 je z mesta finačnega ministra odstopil Andrej Bertoncelj, le nekaj ur zatem pa je premier Šarec napovedal odstop in napovedal željo po predčasnih volitvah. Šarec je še vedno deležen očitkov, da je "vrgel puško v koruzo". "Moja poteza, ki je sledila pred dvema letoma, je bila radikalna, a hkrati demokratična. Za avtokrate je to puška v koruzi, zame pa želja po novih volitvah. Kdor govori, da sem s tem predal oblast sedanji vladi, je zelo ozkogleden in ve zelo malo o političnem zakulisju. Taisti bi mi očitali vladanje za vsako ceno po Jelinčičevem ceniku. Pa verjemite, tudi v tem primeru bi vlada padla, le agonija bi trajala nekoliko dlje," je padec svoje vlade na letošnjem kongresu LMŠ-ja komentiral Šarec.

Konec 2019 in v začetku 2020 je v ozadju je že potekala vzpostavitev nove vladne koalicije. Predsednik največje opozicijske stranke SDS-a Janez Janša in novi predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek naj bi si že nekaj časa izkazovala medsebojno naklonjenost. Težava Počivalška je bila, kako prepričati deseterico poslancev SMC-ja v podporo vladi SDS-a, kar so v preteklosti energično zavračali. Toda Počivalšku jih je uspelo prepričati. Nekatere le za kratek čas, saj so pozneje prestopili v druge poslanske skupine.

Slovenija je nato sredi marca 2020 dobila 14. vlado pod vodstvom Janeza Janše. Poleg SDS-a so vladno koalicijo sestavljali SMC, NSi in DeSUS. Vladna koalicija, ki se je morala sprva večinoma posvečati epidemiji covida-19 in njenim posledicam, je imela zaradi odhoda dveh poslancev SMC-ja v DZ-ju le skromno večino 46 poslancev.

Vlada postane manjšinska

Jeseni 2020 je ekonomist Jože P. Damijan predstavil Koalicijo ustavnega loka, v katero so se vključili LMŠ, SD, SAB in Levica. T. i. koalicija KUL je skušala pridobiti dovolj glasov za izglasovanje nezaupnice Janševi vladi, vendar neuspešno.

Pozno jeseni leta 2020 se je v politiko za nekaj časa vrnil Karl Erjavec, ki je spet postal predsednik stranke DeSUS.

Erjavca je na volilnem kongresu DeSUS-a na strankarskih predsedniških volitvah v začetku leta 2020 premagala tedanja kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Konec julija 2020 je izbruhnila afera, ko so mediji razkrili sporen obisk Pivec v podjetju Vina Kras, ki je bil delno službene in delno zasebne narave, saj je tam dopustovala s svojima sinovoma. Nekaj zatem so mediji poročali o podobni zgodbi iz Izole, kjer je tamkajšnja občina Pivec ob njenem obisku krila namestitev v hotelu, plačana pa je bila še ena soba, prijavljena na njena sinova.

Protikorupcijska komisija je pozneje ugotovila, da je nekdanja ministrica in predsednica DeSUS-a ravnala v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in določbami iz pravilnika o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril ter da je medijem oziroma javnosti podala neresnično izjavo, s čimer je ravnala v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo funkcije ministrice.

Svet stranke ji je avgusta 2020 izrekel nezaupnico, Pivec pa je nato odstopila z mesta predsednica DeSUS-a in pozneje še z mesta ministrice.

Po vrnitvi Erjavca na čelo DeSUS-a je decembra stranka izstopila iz vladne koalicije, koalicija KUL pa je ponovno skušala izglasovati nezaupnico vladi z Erjavcem kot kandidatom za mandatarja. Toda še vedno so imeli premalo glasov v DZ-ju.

Po DeSUS-ovem izstopu iz koalicije je vlada formalno postala manjšinska, vendar so njeni predlogi uživali podporo najmanjše parlamentarne stranke SNS-a in manjšinskih poslancev ter še vedno dela poslancev DeSUS-a. Tako je večina vladnih zakonskih predlogov dobila dovolj podporo, prav tako niso uspele interpelacije proti nekaterim ministrom Janševe vlade.

V opozicijo so marca 2021 prestopili poslanci stranke SMC-ja Igor Zorčič, Janja Sluga in Branislav Rajić. Z Jurijem Lepom, ki je izstopil iz poslanske skupine DeSUS-a, so oblikovali poslansko skupino nepovezanih poslancev. Poskusi koalicije, da bi zamenjala Zorčiča na mestu predsednika DZ-ja, pa niso uspeli.

Epidemija covida-19

Delo 14. vlade, ki jo vodi Janez Janša, je najbolj zaznamovala epidemija covida-19. Decembra 2019 je v najbolj obljudenem mestu v osrednji Kitajski Vuhanu izbruhnila epidemija covida-19, ki se je hitro razširila po vsem svetu. Sprva so bila prizadeta območja, ki so imela tesnejše stike s to kitajsko pokrajino.

Med njimi je bila severna Italija, še posebej dežela Lombardija. Zaradi bližine s Slovenijo so se prva testiranja na novi koronavirus v Sloveniji začela že januarja, vendar je bila prva okužba nato potrjena 4. marca. Prvi potrjeno okuženi slovenski državljan se je vrnil s potovanja v Maroku, kamor je potoval čez Italijo.

Prva okužena Slovenca sta bila potnika ladje za križarjenja Diamond Princess in preživela dva tedna v izolaciji na Japonskem ter se nato vrnila v domovino.

Število pozitivnih izvidov testov je nato začelo počasi naraščati. Večina okužb je bila vnesena iz alpskih zimskošportnih središč.

12. marca je nekdanji minister za zdravje Aleš Šabeder na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih zaradi povečane nevarnosti širjenja novega koronavirusa podpisal odredbo o razglasitvi epidemije.

Prvi epidemiološki ukrepi

Posledično so bili ukinjeni dogodki z več kot 500 ljudi, najprej v dvoranah, nato še na prostem. V zdravstvenih ustanovah so ustavili izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev. Nato so bila odpovedana vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo so zaprli za večino prometa.

S tem se je končala vloga vlade prejšnjega premierja Marjana Šarca v epidemiji covida-19. 13. marca je nastopila nova, Janševa vlada.

Vodenje strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje, kar je bila vodilna vloga pri vodenju slovenskega boja proti epidemiji covida-19, je bila dodeljena infektologinji Bojani Beović, zdravnici na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter profesorici na katedri za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.

Prvo postopno zapiranje države

Janševa vlada je takoj na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki je omogočal prepovedi oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih, sprejela nove ukrepe in 16. marca so se zaprle vse vzgojno-izobraževalne enote in nenujne prodajalne z izjemo trgovin z živili, lekarn, bencinskih servisov, bank, pošt in trafik.

Ukinjen je bil javni prevoz, bolnišnice so opravljale le storitve s stopnjo nujno ali zelo hitro z izjemo onkologije in obravnave nosečnic. Delo so ustavila sodišča in številna podjetja po državi, ranljivim skupinam je bil dodeljen poseben časovni pas za obisk trgovin.

Zunanje ministrstvo je v domovino vrnilo več kot 800 državljanov, ki so zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa ostali v tujini. 14. marca pa je umrl prvi bolnik s covidom-19.

Vlada je konec marca s svežnjem novih ukrepov začasno omejila gibanje le na občino stalnega ali začasnega prebivališča z nekaterimi izjemami, kar je veljalo do sredine aprila, ko so se ukrepi začeli sproščati. Sredi maja pa je vlada preklicala epidemijo.

Ob zagotovilih tako zdravstva kot vlade, da so se čez poletje dobro pripravili na drugi val epidemije covida-19, je z začetkom šole začelo naraščati število novih primerov, vlada pa je na podlagi zakona o nalezljivih boleznih začela sprejemati nove odloke, s katerimi je skušala zajeziti drugi val okužb.

Med drugim je bila znova uvedena obvezna uporaba zaščitnih mask v zaprtih prostorih, omejili so delovni čas gostinskih obratov, zbiranje na javnih mestih in dejavnosti v zaprtih prostorih ... Vlada je nato 18. oktobra znova razglasila epidemijo.

Kljub temu so se konec oktobra strmo začeli povečevati tako število okužb kot tudi število bolnikov, ki so potrebovali zdravniško pomoč v bolnišnicah, ter umrlih s covidom -19.

Policijska ura, ki je trajala skoraj pol leta

Ker je Slovenija v drugem valu postala ena najbolj prizadetih držav, so bili v zadnjih mesecih leta 2020 uvedeni eni najstrožjih ukrepov v Evropi. Takoj po ponovni razglasitvi epidemije je bila prvič po drugi svetovni vojni v Sloveniji uvedena policijska ura od 21.00 do 6.00 zjutraj in je bila v veljavi vse do 12. aprila 2021 oz. je bila v veljavi kar 174 dni.

Vlada je ob tem še začasno ukinila javni promet, prepovedala vsakršno druženje na prostem, prodajo življenjsko nepomembnih izdelkov v trgovinah, prepovedala prehode med občinami.

Število okužb je marca 2021 spet začelo naraščati (tretji val okužb) in strogi zaščitni ukrepi so veljali vse do srede maja 2021.

Septembra 2021 je bil za dostop do večine javnega življenja uveden PCT-pogoj, ki se mu je v novembru pridružilo preverjanje z osebnim dokumentom. Ustavno sodišče pa je v več vladnih odlokih ugotovilo neskladje z ustavo.

Leto 2021 so zaznamovali tudi številni protesti, pred parlamentom, šolami, sodišči, ministrstvi, pred vladno in predsedniško palačo. Rednim petkovim protestom proti vladi so se v naslednjih tednih in mesecih pridružili protesti zaradi zaprtih šol, zaradi cepljenja, zaradi obveznega PCT-pogoja in drugih ukrepov.

Najbolj nasilni so jeseni 2021 postali t. i. sredni protestih, na katerih so udeleženci zahtevali predčasne volitve in takojšnjo odpravo obveznega pogoja PCT. Dogajanje je vrelišče doseglo na začetku oktobra, ko so se ljubljanske ulice za nekaj ur spremenile v bojišče med posebnimi policijskimi enotami in skupinami protestnikov, v katero so bili ujeti tudi naključni mimoidoči. Središče mesta je preplavil solzivec, večkrat je bil uporabljen vodni top. Solzivec se je po nekaj urah razkadil, policisti so za svoje delo od vodstva in notranjega ministra prejemali pohvale, v zraku pa ostali očitki, da je bil odziv na dogajanje pretiran.

Šolanja na daljavo

Učenci so se dobršen del leta 2021 izobraževali od doma. Konec januarja so se po več kot treh mesecih pouka na daljavo v regijah z boljšo epidemiološko sliko odprli vrtci in šole za učence prvega triletja. Za vse osnovnošolce in maturante se je pouk v šole vrnil po več kot štirih mesecih, dijaki prvih treh letnikov pa so se po modelu tedenskega izmenjevanja v vzgojno-izobraževalne ustanove vrnili marca. Za vse je sledilo še 11-dnevno zaprtje v aprilu.

Šolsko leto 2021/22 so vsi učenci in dijaki ob upoštevanju preventivnih ukrepov začeli v šolskih klopeh. Obvezno je bilo samotestiranje s hitrimi testi. Vlada je februarja 2022 sprostila večino protikoronskih ukrepov, v veljavi je med drugim le še nošenje zaščitne maske v zaprtih prostorih.

Po podatkih NIJZ-ja je bilo od začetka epidemije v Sloveniji potrjenih skoraj 960.000 okužb z novim koronavirusom, po podatkih sledilnika covid-19 pa je s covidom-19 umrlo nekaj manj 6500 bolnikov.

Sporne nabave zaščitne opreme

Na začetku prvega vala epidemije covida-19 se je Slovenija, kot tedaj večina Evrope, spopadla s pomanjkanjem zaščitne opreme kot tudi medicinskih naprav za ritmično prezračevanje pljuč bolnikom, ki ne morejo dihati. Pri nabavi zaščitne opreme se je marca in aprila dogajala prava groteska, saj se je sprva skušala oprema nabavljati pri različnih sumljivih trgovcih, cene opreme pa so poskočile za več desetkrat in potekalo je pravo svetovno "vojno dobičkarstvo".

Ob tem se je vlada odločila, da bo dobavo zaščitne opreme zaupala slovenskim posrednikom, ne pa jo nabavljala pri svetovnih grosistih ali proizvajalcih, ki imajo v glavnem svoj domicil na Kitajskem. Odločitev so med drugim opravičevali s tem, da država ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji.

Za nabave je skrbel zavod za blagovne rezerve, med dobavitelji opreme pa so se znašla podjetja, v katerih so bili zaposleni mati obrambnega ministra Mateja Tonina ali sorodniki gospodarskega ministra Zdravka Počivalška ter znanci nekaterih vidnejših predstavnikov največje vladne stranke SDS oz. so ti posredovali za določene dobavitelje. Ivan Gale, nekdanji vodja splošne službe na zavodu za blagovne rezerve, je nato v oddaji Tarča na TV Slovenija javno razkril sumljive posle in politične pritiske pri nabavah zaščitne opreme, kar je še povečalo protivladno nezadovoljstvo.

23. aprila so se v znak protesta proti vladi in v podporo "žvižgaču" Galetu prvič po središču zapeljali kolesarji, ki so kmalu postali zaščitni znak spomladanskih petkov v številnih slovenskih mestih. Petkovi protivladni protesti še vedno potekajo in so že presegli število 100.

Protikoronski zakonski svežnji (PKP-ji)

Vse od začetka razglasitve epidemije so bile v Sloveniji prepovedane številne storitvene dejavnosti, tudi nekatere gospodarske dejavnosti, druge pa zelo ohromljene. Zaradi tega je vlada pripravila več protikoronskih zakonskih svežnjev (PKP), v katerih so bili ukrepi, s katerimi je država skušala pomagati finančno najbolj ogroženim kot tudi gospodarstvu, da bi imelo čim manj škode v času epidemije covida-19. Med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami je bil turizem, država ga je skušala reševati z 200-evrskimi turističnimi boni, ki jih lahko prebivalci Slovenije unovčijo pri ponudnikih turističnih namestitev v Sloveniji.

Delno uspešno množično cepljenje

Konec decembra 2020 se je začelo množično cepljenje proti covidu-19, prednost so imele rizične skupine, predvsem starejši.

Premier Janša je tedaj napovedal, da se s prihodom cepiva začenja zadnja tretjina spopada z epidemijo in da ob izpolnitvi načrtovanih dobav cepiv Slovenija do začetka poletja 2021 lahko doseže 70-odstotno precepljenost prebivalstva. Toda načrt se ni izšel, saj se je trenutno cepljenje ustavilo, z vsemi odmerki pa se je cepilo nekaj manj kot 58 odstotkov prebivalcev Slovenije oz. 68 odstotkov polnoletnih.

Predsedovanje Svetu EU-ju

Druga polovica leta 2021 je za vlado minila predvsem v znamenju predsedovanja Svetu EU-ja. Kljub napetostim med vlado in Brusljem in obračunom na Twitterju, predvsem zaradi (ne)imenovanja evropskih delegiranih tožilcev in vprašanja svobode medijev, vladavine prava ter (ne)financiranja STA-ja, je Slovenija ob koncu predsedovanja prejela čestitke za uspešno vodenje usklajevanj med članicami in pogajanj z Evropskim parlamentom.

Množično na referendum o vodi

Ena najodmevnejših zgodb leta 2021 je bil ob epidemiji covida-19 referendum o noveli zakona o vodah. DZ je novelo potrdil po skrajšanem postopku, vlada pa je ob protestih dela stroke in nevladnih organizacij v predlogu ohranila člen, ki bi dovoljeval posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Kljub zatrjevanju ministrstva za okolje, da novela predvideva ustrezne varovalke za zaščito voda, so nasprotniki novele, med njimi tudi pravniki, pri tem opozarjali, da je določba zastavljena preširoko in predstavlja resna tveganja za onesnaževanje voda.

Gibanje Za pitno vodo je zato zagnalo kampanjo in zbralo več kot 50 tisoč podpisov proti noveli ter maja v DZ vložilo zahtevo za referendum. Da želijo ohraniti in obvarovati pitno vodo, so v referendumski kampanji zatrjevali tako pobudniki referenduma kot tudi ministrstvo za okolje, na katerem so trdili, da so bili podpisniki zahteve za referendum zavedeni.

11. julija so volivci na referendumu z eno najvišjih udeležb po osamosvojitvi prepričljivo zavrnili novelo. Proti je glasovalo več kot 682 tisoč ljudi oziroma 86,75 odstotka udeležencev. Pobudniki in nevladne organizacije so po uspehu ocenjevali, da so glasovi proti temeljili na mnenju stroke, ob tem pa so po njihovem mnenju volivke in volivci izrazili tudi nestrinjanje s trenutno politiko. Okoljski minister Andrej Vizjak je ob tem dejal, da je bil referendum zlorabljen za druge, tudi politične cilje.

Vojna v Ukrajini kot nova predvolilna tema

Leto 2022 je t. i. supervolilno leto, saj se bodo zvrstile državnozborske, predsedniške in lokalne volitve. Čeprav se je zdelo, da bo epidemija covida-19 in njene posledice ena glavnih predvolilnih tem, pa se je pred dobrim mesecem dni zgodila agresija Rusije na Ukrajino. V podporo napadeni Ukrajini se je dejavno vključila slovenska vlada, še posebej njen predsednik Janez Janša, ki je skupaj s poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim, podpredsednikom poljske vlade Jaroslawom Kaczynskim in češkim premierjem Petr Fiala sredi marca v Kijevu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slovenija pa konec marca ponovno poslala svojega diplomatskega predstavnika v Kijev, odpravnika poslov Boštjana Lesjaka, sicer uslužbenca obrambnega ministrstva.