Svoje poglede in mogoče rešitve ter načrte o tem, kako bodo ravnali z državnimi podjetji, so na Radiu Slovenija podali predstavniki parlamentarnih strank. Gostitelja sta bila Maja Derčar in Luka Robida.

V radijskem studiu so sodelovali: Marko Pogačnik (SDS), Milan M. Cvikl (SD), Marko Balažic (Povežimo Slovenijo), Alenka Bratušek (SAB), Brane Golubović (LMŠ), Luka Mesec (Levica), Brigita Čokl (DeSUS), Robert Polnar (SNS), Dejan Podgoršek (Naša dežela) in Jernej Vrtovec (NSi).

Prva tema: Javne finance

Pogačnik (SDS) je bil soočen z dejstvom, da je imel državni proračun lani tri milijarde evrov primanjkljaja, in vprašanjem voditeljice, ali se bo stranka v morebitni naslednji vladi zavezala tudi k manj priljubljenim strukturnim reformam, ki bi javne finance okrepile. Pogačnik je v odgovoru navedel, da so "javne finance zdrave in z njimi bo slovenska barka plula naprej". Nadalje je navedel, da smo z ukrepi ohranili veliko delovnih mest, kar je dobra podlaga.

Cvikl (SD) je bil nasprotnega mnenja: javne finance niso v dobrem stanju. Ob tem ga je Radio Slovenija vprašal, kako namerava stranka izboljšati javne finance, če obljublja brezplačni vrtec, milijardo za stanovanja, posojila, kar očitno kaže k višjemu zadolževanju. Cvikl je dogovoril, da je zato treba izvesti razvojni preboj. Kako? Med drugim tako, da znižamo davčno obremenitev dela, višamo pa obremenitev kapitala in premoženja.

Balažic (Povežimo Slovenijo) je bil soočen z dejstvom, da vlagatelji zahtevajo vse višje obresti na državni dolg, in vprašanjem, ali bodo volivcem povedali, da po volitvah bombonjer ne bo več. Odvrnil je, da so protiepidemični ukrepi dali dobre rezultate in pustili državo v dobrem stanju, medtem ko je bilo zadolževanje zanje začasno; v prihodnosti ga ne bo več. Sicer pa je mnenja, da je treba gospodarstvo pripeljati do višje dodane vrednosti.

Bratušek (SAB) je voditeljica oddaje Maja Derčar postregla z njeno izjavo, da je vlada državo zadolžila za 10 milijard evrov, od tega pet milijard za ukrepe, pet milijard za bombončke. V resnici je prvih pet milijard evrov bombončkov, drugih pet milijard evrov namenjenih refinanciranju dolga po ugodnih obrestnih merah. "Ali to priznate," jo je vprašala. Bratušek se ni strinjala. "To ne drži," je dejala. Predfinanciranje se ne izkaže v proračunu, mi pa govorimo o dejanskem primanjkljaju, ki pa je razdeljen tako, kot je bilo v uvodu navedeno, je zatrdila Bratušek. Sicer pa je stanje v javnih financah resno, primanjkljaj je gromozanski, sploh strukturni, kjer je slabša samo Romunija.

Vrtovec (NSi) je prejel vprašanje, ali nemara stranka s tem, ko manjša prihodke proračuna in viša prejemke ljudi, pripravlja teren za privatizacijo zdravstva ter šolstva. Odvrnil je, da absolutno ne. NSi ves čas zagovarja javno zdravstvo, pa tudi okrepljena vlaganja vanj – in dodal, da imamo zdaj državno zdravstvo. Da pa ljudje po dohodnini dobijo več, je le dobro, ker bodo več trošili, in to se bo vrnilo v proračun.

Golubovića (LMŠ) je voditeljica spomnila, da je nekdanja Šarčeva vlada zvišala povprečnine (prihodek občin) manj, kot jih je Janševa vlada. Golubović pa je spomnil, da je tedaj veljalo fiskalno pravilo in je bilo treba dobro ravnati z javnimi financami, medtem ko Janševa vlada brez pravil "igra zelo slab rokenrol" z njimi. In to kljub tveganjem, ki se kažejo v tujini, je dodal. Pa še spomnil: Janševa vlada je znižala dohodnine, te pa so prihodek občin.

Mesec (Levica) je prejel vprašanje, ali se je nemara stranka ustrelila v koleno, ko je predlagala obdavčitev praznih in velikih nepremičnin, denimo nad 160 kvadratnih metrov, ko pa je tako velikih hiš veliko ravno na podeželju, kjer so si ljudje gradili družinske hiše in imajo pogosto nižje prihodke. Mesec je odgovoril, da je to samo del svežnja, imenovanega stanovanjska politika. V svežnju pa so še državna gradnja 30.000 stanovanj, izdaja državne obveznice v zameno za gospodinjske prihranke, in z obdavčitvijo dati prazna stanovanja v oddajanje.

Čokl (DeSUS) je morala odgovoriti na vprašanje, kako zagotoviti stabilno pokojninsko blagajno, ko pa vsaj milijardo letno vanjo prispeva državni proračun, DeSUS pa je pred časom podprl dohodninsko novelo, ki niža državne prihodke. Čokl je odvrnila, da je pokojninska blagajna v slabem stanju in ne bo mogla kriti vseh zagotovljenih prihodkov. Nakazala je, da bi lahko bila rešitev drugi steber.

Polnar (SNS) je spomnil na svoje nasprotovanje dohodninski noveli. Zakaj? Ker je država napovedala naložbe v slovensko zdravstvo, pa sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, kar bo stalo več kot milijardo evrov, in ob takih napovedih je "dekadentno" nižati prihodke v proračun.

Podgoršek (Naša dežela) je bil povprašan, katero finančno smer bo stranka ubrala – glede na preteklost predsednice stranke nemara subvencije? Podgoršek je potrdil, da so subvencije kmetom pomembne, saj pomenijo prehransko varnost, še posebej v zaostrenih mednarodnih razmerah. Prednost bodo dali podeželju in varovanju kmetijskih zemljišč. Kako pa to pokriti? Na splošno je odgovoril, da bo treba dvigniti dodano vrednost gospodarstva.

Druga tema: Ste za uvedbo socialne oz. razvojne kapice?

Čokl (DeSUS): "DeSUS socialne kapice ne podpira na področju zdravstva. Zdravstvo je univerzalna pravica, tu je izvajana solidarnost, ker je zdravstvo zagotovljeno vsem."

Mesec (Levica): "Ne, Levica nasprotuje uvajanju socialne kapice. To pomeni, da bi predvsem menedžerska elita, ki že danes zasluži neprimerno več od preostalih, svoje plače na stroške državnega proračuna – 200 milijonov evrov – blazno povečala."

Golubović (LMŠ): "O vsem smo se pripravljeni pogovarjati, tudi o socialni kapici, ali razbremenitvi plač za srednji razred, ampak v okviru celovite davčne reforme. Parcialno ne."

Podgoršek (Naša dežela): "Da, razvojno kapico podpiramo, zadržati moramo mlade strokovnjake, pripeljati tuje strokovnjake, ki so sposobni boljše delati oz. tudi naši mladi strokovnjaki ne smejo odhajati v tujino, ker je njihova plača tukaj toliko obremenjena, da se jim ne splača delati. Absolutno podpiramo."

Sorodna novica Predsedniki strank soočili mnenja o vplivih vojne v Ukrajini in zdravstveni problematiki

Vrtovec (NSi): "To je nujen ukrep, če želimo biti prebojna in razvojna država. Če želimo imeti sposobne in usposobljene ljudi tukaj, da delajo in so delovno aktivni ter je ta dodana vrednost dejanska, ne pa samo napisana na listu papirja."

Balažic (Povežimo Slovenijo): "Da, tudi mi podpiramo politiko davčnih razbremenitev. Težava je, da smo konkurenčni pri nižjih plačah v slovenskem gospodarstvu, pri višjih plačah pa izrazito nekonkurenčni. S pasom 800 kilometrov, kjer ustvarimo večino domačega BDP-ja, zato je treba nadaljevati pot sproščanja. Podpiramo predlog, ki je bil postavljen – torej 6000 evrov."

Pogačnik (SDS): "V SDS-u podpiramo zadevo, meja 6000, prepričani smo, da bomo s tem pridobili višje prihodke v proračun, da bomo s tem omogočili razvoj gospodarstva. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki nima te kapice."

Polnar (SNS): "Absolutno ne. Socialna kapica je bila eden od členov predvidenega zakona o debirokratizaciji, kot predsednik odbora za finance sem se izrazito angažiral, da bi bilo to izbrisano, in to mi je tudi uspelo, na kar sem ponosen. Absolutno ne."

M. Cvikl (SD): "Nismo za kapitalsko kučmo, smo za dogovor, da kdor ima več, tudi več prispeva. Celovita davčna reforma, hkratna razbremenitev srednjega razreda in seveda dogovor o tem, da bomo začeli obdavčevati tudi to, česar v Sloveniji ne obdavčujemo. Da bi bili na primerljivi evropski ravni in strukturi."

Bratušek (SAB): "Ne, ker javnofinančna situacija v tem trenutku tega ne dopušča. Sem povedala, 6,2 odstotka strukturnega primanjkljaja nas daje v družbo najslabših in še dodatno zniževanje prihodkov bi lahko pomenilo uvajanje šolnin, poseganje v zdravstvo, zmanjševanje porodniških nadomestil ipd."

Tretja tema: Energetska prihodnost

Vrtovec (NSi) je zagotovil, da pogovori s Hrvaško o rabi kapacitet njihovega plinskega terminala na Krku dobro potekajo. V kombinaciji s kapacitetami LNG-terminalov v Italiji bi lahko poskrbeli vsaj za tretjino plina, ki ga potrebuje naša država. Je pa poudaril, da mir nima cene, da moramo človekove pravice varovati in misliti tudi na nedolžne otroke, ki umirajo pod streli ruskih agresorjev.

Polnar (SNS) je ocenil, da se Evropa lahko otrese odvisnosti od ruskega plina, virov je veliko, denimo Alžirija, Bližnji vzhod, Severna Afrika ... Vprašanje je sicer, kako bo v vmesnem času, ali lahko Rusija dlje časa zdrži brez plinskih prihodkov ali Evropa brez ruskega plina, je dodal.

Mesec (Levica) je mnenja, da na kratek rok nimamo druge izbire kot iskati alternative ruskemu plinu. Čim prej pa se moramo znebiti odvisnosti od fosilnih goriv na splošno. Kako, ne ve, saj je državni proračun po njegovem mnenji v razsulu in ga bo treba najprej analizirati, nato pa iskati možnosti.

Golubović (LMŠ) je še enkrat potrdil, da se LMŠ zavzema za drugi blok krške jedrske elektrarne. A to ne pomeni, da Slovenija polaga vse samo na jedrsko energijo, treba bo aktivirati vse potencialne obnovljive vire do leta 2033.

Pogačnik (SDS) je prejel vprašanje, kako to, da je državni ekosklad ustavil subvencioniranje sončnih elektrarn in toplotnih črpalk, in to prav zdaj, ko se mrzlično iščejo alternative plinu. Na vprašanje ni odgovoril, ocenil je le, da je vlada v energetski krizi dobro ravnala.

Cvikl (SD) je bil soočen z vprašanjem opuščanja premoga: bi v stranki podprli hitrejše opuščanje glede na povezavo s Šaleško dolino? Vprašanje opuščanja premoga je vprašanje pravičnega prehoda, je odvrnil. Sicer pa so v stranki pripravili akcijski načrt, kako reševati energetsko in prehransko krizo z več razdelanimi ukrepi.

Balažic (Povežimo Slovenijo) je spomnil, da je tehnologija za obdelavo biomase zelo napredovala, denimo s fermentacijskimi postopki. V strategijo moramo vključiti več vetra, več sonca, pa tudi mikrohidroelektrarne, ki so po njegovi oceni zadnja leta prejele premalo pozornosti.

Bratušek (SAB) je prejela vprašanje, kako to, da je kot samooklicana liberalna stranka proti ukinitvi prostega določanja marž pogonskih goriv. Odgovorila je, da pri nas trg naftnih derivatov ne deluje, da so se prodajalci očitno dogovorili in da so marže prodajalcev šle s sedmih odstotkov na 13 odstotkov.

Čokl (DeSUS) je mnenja, da energetski boni niso zadosten ukrep in dolgoročno ne blažijo socialne stiske ljudi, še posebej ne starejših, ki pogosto živijo v starih hišah in energetski revščini. Energetskih virov se je v prihodnosti treba lotiti celovito.

Podgoršek (Naša dežela) se tudi zavzema za povečano rabo biomase, saj smo ena bolj gozdnatih držav. Tudi peči za biomaso so vse boljše, je poudaril. Bolj je po njegovem mnenju treba izkoriščati termalno energijo. Je proti proizvodnji biodizla, poljščine potrebujemo za samooskrbo.

Četrta tema: Kadrovanje v državna podjetja

Čokl (DeSUS): "DeSUS ima do tega zelo rigorozen princip. Mi smo v preteklosti kadrovali izključno kompetentne ljudi, danes pa ugotavljamo, da je pravzaprav pomembno samo biti "naš", kakšne pa so kompetence, pa pravzaprav sploh ni pomembno. Zato mislim, da je upravljanje javnih podjetij slabše, kot je bilo v preteklih letih, in v osnovi se ne držimo smernic OECD-ja."

Bratušek (SAB): "Zakon je treba spoštovati. Zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH) je zelo jasen. Šest mesecev po prenehanju politične funkcije funkcionar ne more biti imenovan na nobeno mesto nadzornega sveta ali uprave v državnem podjetju. Vsaj tega bi se morali držati."

Vrtovec (NSi): "Za izvrševanje smernic korporativnega upravljanja je zadolžen SDH, ki imenuje ljudi, nadzorne svete itd., ne pa politika. Kar se tiče ljudi, ki opravljajo pomembne funkcije, lahko rečem, da je bistveno, da so sposobni in usposobljeni. Ta trenutek, kar se tiče energetskega področja, pa tudi infrastrukturnega, lahko rečem po rezultatih sodeč, da te funkcije opravljajo sposobni ljudje."

Golubović (LMŠ): "Tako brutalnega, brezsramnega, v bistvu se ne skriva več, takega kadrovanja ta država še ni imela v 30 letih. Zato je čas, da se politika omeji pri tem. Kako? Poskusi so že bili leta 2017, pa se je velik del politike temu odrekel. Omeji na način, ker ključ je nadzorni svet SDH-ja, nadzornemu svetu SDH-ja je treba spremeniti sestavo. En del mora imeti država, en del zaposleni in en del civilna družba, govorimo o mladih, upokojencih in sindikatih. Drugo je transparentno imenovanje, povedati je treba, zakaj se je nekoga imenovalo. In tretje, ko se spreminja strategija kapitalskega upravljanja državnih naložb, je to treba delati javno, ne na skrivaj. Ne bomo se več šli tega, ne smemo se več tega iti."

Balažic (Povežimo Slovenijo): "Premoženje v državni lasti naj bo strateškega pomena za državo in ustvarja dodano vrednost za prihodnje generacije. Upravljanje državnega premoženja se mora držati strategij, ki že danes nalagajo osemodstotno donosnost. Tukaj so načela jasna, sodimo po rezultatih in izbiramo najboljše."

Pogačnik (SDS): "Zakon o SDH-ju ni optimalen, zato smo v tem mandatu predlagali, da ga spremenimo v slovenski demografski sklad, kjer se bo združilo upravljanje državnega premoženja na enem mestu. Žal nismo imeli podpore v parlamentu, zato zadeva ni šla skozi. Za upravljanje državnega premoženja je odgovorna Vlada RS in če je nekdo za nekaj odgovoren, sem prepričan, da ima pravico tudi, da kadruje, seveda pa upošteva zakonodajo, ki je pri tem sistemu dana. Da govorimo o nekem brutalnem kadrovanju, kot je omenil Golubović, se jaz ne strinjam. Družbe, kot sta Petrol, Zavarovalnica Triglav, imajo enako upravo kot pod vlado Marjana Šarca."

M. Cvikl (SD): "Najprej moram povedati, da je bila prva vlada Boruta Pahorja tista, ki je začela uvajati pravila korporativnega upravljanja. Nastal je zakon o SDH-ju, in to po tem, ko smo imeli prvi 'poden' korporativnega upravljanja, ko so v Janševem kabinetu prodali Mercator Šrotu in Bavčarju, zato je danes Mercator posredno v lasti ruskih bank, Fortenove in ne vem koga še. Zdaj smo v drugem 'podnu', vodja Fursa, predsednik nadzornega sveta, predsednik Darsa, državni sekretar, nekdanji vodja Gen-I energije. Mi potrebujemo novi dogovor o korporativnem upravljanju."

Mesec (Levica): "V tem mandatu se je oblast toliko slekla pred nami, da lahko rečem, da ne berite njihovih programov, poslušajte, kaj očitajo drugim, če hočete izvedeti, kaj želijo narediti sami. Ko bomo mi v vladi po volitvah, bomo delali po treh aksiomih. Prvi je, da vlada države ne sme imeti za plen, drugi je, da je treba nemudoma zagotoviti avtonomijo institucij, na čelu z nadzornimi institucijami, RTV-jem, policijo itd. In tretji je, da je treba v državnih podjetjih v upravljanje vključiti zaposlene v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zato da se zagotovi transparentnost in se pristrižejo krila političnim strankam, ki bi rade imele državna podjetja, kot so same govorile, preden so postale oblast, za bankomat."

Polnar (SNS): "Korporativno upravljanje ostaja čista polomija vseh dozdajšnjih vlad. Ne moremo stabilnosti gospodarskih organizacij dosegati, če venomer zamenjujemo člane uprav in nadzornih svetov. Neznanje je temelj vseh teh neumnosti, zato bi bilo treba uvesti poklicno profesionalizacijo. Ne moremo zahtevati profesionalne odgovornosti nadzornih svetov in imeti amaterskega upravljanja, kar še posebej velja za prevladujoči dvotirni sistem. Korporativno upravljanje mora postati poklicno področje z državnim certificiranjem, izguba licence zaradi kršitev pa bi bila izguba poklica. To je edina prava pot do resnih in odgovornih ljudi, ne pa kodeksi in sodišča."

Podgoršek (Naša dežela): "Vsa ta govoranca že 20 let, kdo je koga zamenjal, kdo je boljši, kdo je slabši, dokazuje, da nihče od obstoječe politike ne zaupa podjetjem, ki imajo 100, 500, 1000 zaposlenih, da v podjetju obstaja človek, ki po kariernem napredovanju lahko prevzame položaj v upravi. V velikih podjetjih imamo ljudi, ki jim ne zaupamo. Politiki se ne dotikate edino Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in uprave za jedrsko varnost, ker se tega bojite, tam je ta naravna selekcija, to je primer dobrega upravljanja. Če nisi v podjetju delal na vsaj dveh, treh položajih, ne moreš biti član uprave."