V studiu TV Slovenija so se soočili Boštjan Tavčar, Piratska stranka, Zoran Stevanovič, Resni.ca, Violeta Bulc, Naša prihodnost in Dobra država, Bernard Brščič, DOM, Uroš Macerl, Vesna, Valerija Korošec, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, in Esmeralda Vidmar, Za ljudstvo Slovenije. Soočenje je vodil novinar Jan Novak.

Soočenje se je začelo s temo o revščini, socialnih transferjih in možnostjo uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka.

Boštjan Tavčar (Piratska stranka) je opozoril, da se za socialni sistem naslanjamo predvsem na proračunske vire, proračun pa žal ni v najboljšem stanju. Zato je treba najti rešitve za revščino tako skozi proračunske kot zunajproračunske vire. Stranka je kar 30 strani programa namenila socialni politiki in pripravila številne rešitve, denimo kupone za brezposelne in socialne mikrokredite, ki imajo različne vire.

Violeta Bulc (Dobra država in Naša prihodnost) je zatrdila, da za revščino niso krivi posamezniki, temveč je odgovorna celotna družba in celoten sistem. Njena stranka ponuja rešitev "vsaka ura šteje", projekt, ki ovrednoti vsako uro in pomaga posamezniku, da premaga težave. Ranljivim je treba zagotoviti tudi psihološko pomoč, da se lahko prebijejo skozi težke čase brez izgube samospoštovanja.

Uroš Macerl (Vesna) je dejal, da je nedopustno, da imamo revne zaposlene in da so upokojenci po 40 letih dela revni. Zato je treba po njegovem mnenju povišati višino socialnih transferjev nad prag revščine, posebej pa pomisliti na ženske, starejše od 65 let.

Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je dejala, da ima država dovolj denarja za rešitev revščine, le pogledati je treba, kam odteka.

Valerija Korošec (Zdrava družba) se zavzema za univerzalni temeljni dohodek. Če bi avtomatizirali in poenostavili sistem transferjev skozi UTD, bi prihranili ogromno pri birokraciji, je zatrdila. Dodala je, da je treba najprej popolnoma odpraviti absolutno revščino, saj termin relativne revščine velikokrat zavaja.

Bernard Brščič (DOM) je dodal, da statistika ni tako skrb vzbujajoča. Imamo 12-odstotno stopnjo tveganja revščine in v EU-ju ima nižjo stopnjo samo še ena država, je opozoril. Prihranke pa bi našel s tem, da bi uvedel pravilo, da kdor nezakonito vstopi v Slovenijo, ne more zaprositi za azil, s čimer bi na osebo prihranili dva tisoč evrov na mesec.

Zoran Stevanović (Resni.ca) je tudi zatrdil, da imamo veliko tujih državljanov, ki ne želijo delati in po njegovih besedah zlorabljajo socialne transferje. Zato bi slednje vezal na državljanstvo. Je pa tudi res, da veliko delovno sposobnih slovenskih državljanov zlorablja socialne pravice. Zato bi uvedel strog nadzor nad zlorabo socialnih transferjev.

Je treba ohraniti enoten plačni sistem?

"Podpiramo enoten plačni sistem, a izziv, ki je pred nami, je ta, da bo sistem vseboval enotna merila, po katerih se lahko ovrednoti kakovost dela in rezultati," je povedala Violeta Bulc (Lista Dobra država in Naša prihodnost) in dodala, da bi tako lahko nagradili tiste, ki delajo dobro, tiste, ki ne delajo dobro, pa spodbudili, da se bolj potrudijo.

Tudi Uroš Macerl (Vesna – zelena stranka) je dejal, da v stranki podpirajo enoten plačni sistem. "Spremembe je treba izvajati zelo, zelo previdno, ker ko ga porušimo, je to kepa, ki se začne valiti po bregu navzdol in s tem ustvarjamo še večje težave," je dejal. Po njegovih besedah je treba paziti na ranljive skupine zaposlenih, poudaril pa je tudi, da imamo v Sloveniji zelo obdavčeno delo. "Obdavčiti ga moramo manj, da bomo dobili minimalno plačo, ki bo zagotovila normalno življenje," je dodal in predlagal, da bi raje obdavčili dobičke kapitala in nepremičnine premožnih ljudi.

"Stvar se začne in konča pri tem, da naredimo resno revizijo v delu javnega sektorja in da začnemo razpravljati o tem, koliko nekdo res zasluži s svojim delom, koliko pa, po domače povedano, sanja v službi," je odgovorila Esmeralda Vidmar, Za ljudstvo Slovenije.

Valerija Korošec (Nestrankarska lista gibanja Zdrava družba) pa je dejala, da je plačni sistem stvar socialnih partnerjev. Izrazila je strinjanje z opozorili glede prevelikih razlik in prenizkih plač na dnu plačne lestvice. "Plače absolutno ne bi smele biti pod nivojem minimalnih stroškov življenja," je dejala.

Bernard Brščič, DOM, je opozoril, da je treba ohraniti enoten plačni sistem, saj se sicer zgodi "sistem domin in razsutje javnih financ". Vprašati se je treba, tako Brščič, ali je res v Sloveniji potrebnih 175.000 zaposlenih v javnem sektorju? "Kaj vsi ti ljudje delajo?" se je vprašal. Zaposlenih je preveč na ministrstvih, v ožji javni upravi, tudi glede na normative v šolstvu je po njegovem mnenju absolutno preveč zaposlenih učiteljev.

Zoran Stevanović, Resni.ca, pa je dejal, da je največja težava javne uprave to, da je zaposlenih preveč v srednjem in vrhunskem menedžmentu. "Vsaka oblast, ki pride, pripelje svoje ljudi, tistih prejšnjih pa ne odpusti, in ta balon neprestano raste in je nevzdržen za realen sektor, to je največji problem," je dejal. Podhranjene so medicinske sestre, policisti, delavke na okencih, je naštel.

Boštjan Tavčar, Piratska stranka, pa je poudaril dejstvo, da bo tehnična delovna mesta v javni upravi treba drugače ovrednotiti, če mislimo resno z digitalizacijo Slovenije. "Danes imamo težave, da strokovnjakov s področja telekomunikacij in informatike preprosto ne moremo ustrezno plačati," je dejal.

Zdravstvo in (obvezno) cepljenje

Macerl (Vesna) je proti obveznemu cepljenju, pri ukrepih pa je za upoštevanje stroke. Z ukrepi so imele težave vse države, povsod so bile težave. Pri nas je bila težava v komunikaciji, je ocenil. Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je proti cepljenju in tudi ukrepom, ki so po njenem mnenju bili tisti, ki so v resnici ubijali ljudi. Korošec (Zdrava družba) je za svobodno odločanje. Glede ukrepov je dejala, da so bili narejeni tako, kot bi oblast želela, da jih ljudje ne upoštevajo. Brščič (DOM) je proti obveznemu cepljenju. Glede ukrepov je dejal, da so bili leta 2020 korektni, z letom 2021 pa nesprejemljivi. Obsodil je vladanje z odloki, ki da je totalitarizem. Stevanović (Resni.ca) je dejal, da je covid samo nadaljevanje 30 let zločinske politike. V ustavo bi vnesli prepoved obveznega cepljenja. Tavčar (Piratska stranka) je poudaril, da je treba slediti večinskemu mnenju stroke, in je proti obveznemu celjenju. Obsodil je oblast, ki je po njegovi oceni izkoriščala epidemijo za sprejemanje političnih ukrepov v ozadju. Bulc (Dobra država, Naša prihodnost) je proti obveznemu cepljenju. Glede ukrepov pa je mnenja, da pri njih "prava stroka" ni imela besede, to bo treba v prihodnje okrepiti.

V državi primanjkuje medicinskega osebja, primanjkuje zdravnikov. Čakalne dobe so vse daljše. Kako iz te zagate?

Okrepiti je treba javni zdravstveni sistem, je menila Vidmar in dodala, da so največja "dvoživke". "Ljudje, ki so v vrhovih institucij plačani od države, UKC, zdravstveni domovi, ti isti ljudje dobivajo največ sredstev za svoje koncesijske dejavnosti, in pridemo do trenutka, ko ni pomemben najprej človek, ampak zaslužek," je dejala.

Korošec je glede vprašanja pomanjkanja kadrov dejala, da se je treba vprašati, kakšen je odnos do zaposlenih. "Tri četrt zaposlenega kadra so ženske in tudi s tem povezujemo nizko cenjenost njihovega dela, nizke plače, da se ne upošteva, kako psihično in fizično zahtevno je to delo, hkrati pa je način dela popolnoma zunaj nadzora ljudi," je navedla in dodala, da sistem trenutno nikakor ni dober.

Brščič je nadaljeval, da je "sistem naravnost zavožen". Sistem je po njegovem mnenju skorumpiran. "Mi nimamo javnega zdravstva, mi imamo državno zdravstvo, to sta dve različni stvari, v Domovinski ligi zagovarjamo javno zdravstvo, ne zagovarjamo pa državnega socialističnega zdravstva s centralnim planiranjem," je pojasnil in dodal, da je načrtovanje na ravni ZZZS-ja, kot bi bili še vedno leta 1956. "Mi zagovarjamo, naj denar sledi pacientu, da je vsakemu pacientu omogočen dostop do zdravstvene storitve ne glede na to, ali je to državna bolnišnica ali zasebni koncesionar," je še pristavil.

Stevanović je nadaljeval, da je res smešno govoriti o javnem zdravstvu, ker "ga v Sloveniji nimamo". "Govorimo o državno-zasebnem zdravstvu, ki je v rokah zasebnih lobijev, slika je katastrofalna. Ene samostojne bolnišnice nismo zgradili, enormne čakalne vrste, korupcija, denar odteka na vse strani, videli smo operacijske mize, opornice, videli smo respiratorje, sploh v covidni situaciji je bila zadeva nora," je povedal. Vzpostaviti je treba, tako Stevanović, moderno javno zdravstvo, financirano iz javne blagajne. "Osrednji mora biti bolnik, ki lahko išče storitev kjer koli," je sklenil.

Javnega zdravstva "ni treba samo ohraniti, ampak celo na novo vzpostaviti", pa je dejal Tavčar in dodal, da naj bi po zadnji oceni primanjkovala ena milijarda evrov za zdravstvo. "Zadnja delna davčna reforma je skoraj toliko odnesla iz proračuna na letni ravni, na to opozarja tudi fiskalni svet, in zopet smo pri vprašanju denarja," je pristavil, da se vse začne in konča pri denarju.

Bulc je povedala, da ni dvoma, da v Sloveniji za boljšo prihodnost potrebujemo stabilno, odzivno javno zdravstvo. "V zadnjih letih se dogaja tiha privatizacija javnega zdravstva, to je absolutno treba ustaviti, pogledati je treba, kje potrebujemo dodatno izobraževanje, da bodo lahko tudi medicinske sestre prevzemale določene funkcije in razbremenile zdravnike," je dejala in dodala, da je ključno tudi veliko bolj transparentno in odgovorno javno naročanje.

Macerl je poudaril, da "potrebujemo javno zdravstvo, ki je dostopno vsakomur". Aktualna politika to ves čas govori, a istočasno po njegovih besedah dopušča podhranjenost financiranja zdravstva, dopušča korupcijo pri naročanju, ki "bi se ji dalo priti do konca, pa se očitno noče". Zdravnike bi morali razbremeniti birokratskega dela, je še dejal. Zdravnike bi v Vesni vključili v izdajo okoljskih dovoljenj, da "ne bomo doživljali novih dovoljenj za Lafarge, Anhovo ipd.".

Pokojnine in demografski skladi

"Slovenija postaja vse bolj starajoča se družba, kar prinaša dolgoročne nestabilnosti. Bi to reševali s pokojninsko reformo, kaj pa menite o demografskem skladu?" je predstavnike neparlamentarnih strank vprašal voditelj, novinar Jan Novak.

Korošec (Zdrava družba) je mnenja, da je sprememba pokojninskega sistema nujna, saj je ta "krpanka na krpanko". Predlaga tristebrni sistem, pri čemer mora že prvi zagotoviti vsakomur v Sloveniji dostojno starost. Se pa obenem slovenska družba spreminja, njen obstoječi sistem temelji na stari industrijski družbi. Mladim generacijam, prekarcem je treba ponuditi možnost, da se vpišejo v drugačen, nov pokojninski sistem.

Brščič (DOM) je ocenil, da je demografski sklad prevara, saj z njim ne bi reševali problematike pokojnin. Odhodki zavoda so namreč 6,5 milijarde evrov, medtem ko bi demografski sklad prinesel manj kot 10 odstotkov tega zneska. DOM je za uvedbo fleksibilnega sistema upokojevanja z virtualnimi računi in popolno vezavo višine pokojnine na vplačane prispevke. Odpravili bi pokojnine tistim, ki niso vplačevali, denimo zaslužnim kulturnikom.

Stevanović (Resni.ca) je dejal, da pokojninskega sklada nimamo, ker živimo "iz rok v usta" in si obenem letno izposodimo milijardo evrov, da pokrijemo pokojnine. Je proti demografskemu skladu. Problematiko pokojnin bi reševal tako, da bi odpravil korupcije.

Tavčar (Piratska stranka) je opozoril, da mora denar za pokojnine od nekod priti. Dandanes samo prelagamo obstoječi denar s kupa na kup in krpamo, v resnici pa bi morali ta kup denarja povečati. To pa tako, da spodbujamo poslovno okolje, da bodo mladi lahko ustanavljali podjetja, imeli prihodke in tudi otroke.

Bulc (Dobra država in Naša prihodnost) je demografski sklad zavrnila kot "neracionalno neumnost". Tudi ona je mnenja, da moramo najprej zagotoviti nove prilive v blagajno, to pa tako, da bodo lahko mladi inovativni in ustvarjali doma, ne pa v tujini.

Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je spet dejala, da v Sloveniji veliko denarja odteče, če bi tega našli, bi ga bilo dovolj za dostojno starost.

Če bi prišli v parlament, s kom ne bi sodelovali in s kom bi šli v vlado?

"Z vsemi, ki postavljajo varnost in blaginjo Slovencev na prvo mesto, s tistimi, ki jim je mar za suverenost države in ki ne nasedajo globalistični agendi. Žalibog je večina strank globalističnih, se pravi, da delujejo po nareku bodisi Bruslja bodisi Washingtona bodisi Tel Aviva, skratka Domovinska liga je suverenistična stranka," je odgovoril Brščič (DOM).

"Zagotovo ne bi sodelovali s SDS-om in SD-jem, ker ju smatramo kot dve najbolj etablirani krili iste roparske ptice. Odločali bi se po principu najmanjšega zla, najmanjše zlo pa je po navadi tisti, ki je imel najmanj časa pokazati, da je zlo," je povedal Stevanović (Resni.ca). Vsak, s katerim bi šli v vlado, bi moral podpreti pet programskih izhodišč – antikorupcijo, dvig plač in pokojnin, reformo zdravstva, dvig suverenosti države v odnosu do tujine in odplačevanje zunanjega dolga.

"Šli bi v koalicijo z vsemi tistimi, ki bi nam zagotovili, da lahko izpolnimo vsaj bistvene točke našega programa, a pod pogojem, da izstopimo tisti trenutek, ko bi bila prekršena osnovna načela spoštovanja demokracije in pravne države," je odgovoril Tavčar (Pirati). V koalicijo ne bi šli s strankami obstoječe vlade, ker so kršile spoštovanje pravne države in ustavna načela, je dodal.

Bulc (Dobra država in Naša prihodnost) je dejala, da bi šli v koalicijo z vsemi, ki bi želeli transparentno in odgovorno državo, ki je osredotočena na človeka, človekove pravice in dobro planeta. "Ni nujno, da gremo v vlado. Naša naloga je, da odpiramo tista področja, ki jih moramo nasloviti, da bo ta država postala vredna nas vseh. Včasih je to mogoče tudi iz opozicije," je pristavila.

"V Vesni, zeleni stranki, si želimo socialne, pravične in solidarne države. S tistimi, ki bodo te vrednote gojili in imajo podoben načrt, bomo sodelovali na vseh projektih," je napovedal Macerl (Vesna) in poudaril nekaj perečih tematik od stanovanj za mlade do revščine upokojencev. "Če pa se pogovarjamo o tem, s kom bi šli v vlado, pa v vlado absolutno ne gremo s tistimi, ki osnovna demokratična pravila kršijo, to je SDS, tudi z Jelinčičem ne bi šli," je dodal. Velikokrat so bile "za okolje škodljive in koruptivne tudi leve vlade", je pri tem opozoril.

Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je dejala, da so v stranki Za ljudstvo Slovenije podpisali smernice, ki se jih bodo držali, in sicer spoštovanje temeljnih človekovih pravic, naj se nikoli več ne zgodijo maske na otroških obrazih, naj cepljenje ne bo obvezno ter vrnitev suverenosti ljudstva pri odločitvah. Zavzemajo se tudi za ukinitev poslanske imunitete in možnost odpoklica poslancev, je še dodala.

"Mi smo nestrankarska ljudska lista, kar pomeni, da pri nas ne moremo govoriti, kaj stranka misli, ampak govorimo o tem, kako se bodo avtonomno poslanci odločali v skladu s svojim etičnim kodeksom in cilji," pa je sklenila soočenje Korošec (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba).