Kaj imajo skupnega slovenski gasilci in predsednik Pahor? Koledar. Kaj imata skupnega Cool Mamacita in predsednik Pahor? Več kot 100.000 sledilcev na Instagramu. Kaj imata skupnega Donald Trump in predsednik Pahor? Oba sta bila "pečena" v humoristični TV-oddaji Na žaru (le da Trump takrat še ni bil predsednik ZDA). Kaj imata skupnega Slovenska vojska in predsednik Pahor? Predsednik Pahor je vrhovni poveljnik obrambnih sil.

"Po eni strani mu dam kapo dol za takšen način pojavljanja na Instagramu. Zakaj pa ne, saj si lahko malo bolj mehek. Je pa kot predsednik pogosto prestopil tanko ločnico med tem, da si trendi in kulski, in tem, da nasprotuješ funkciji, ki jo predstavljaš," meni strokovnjakinja za medije in podkasterka Nina Gaspari.

Ob koncu njegovega desetletnega predsedovanja se postavlja vprašanje, kot kakšnega predsednika si bomo Boruta Pahorja zapomnili. Je bil boljši vplivnež ali državnik? Je bil v svoji komunikaciji z javnostjo, ki uživa v impulzih hitrih informacij in vse bizarnejših podobah, napreden državnik, ali pa je izvajanje te funkcije le nekoliko preveč odmaknil od postulata moralne avtoritete v družbi, kot jo dojemajo nekateri?

Predsednik Pahor – kralj Instagrama

V predsednikovem uradu pravijo, da se Borut Pahor "ne boji novih medijev in družbenih omrežij" in da se je pokazalo, "da je bil v svetovnem merilu celo eden prvih, ki je razumel njihov pomen za politično komuniciranje".

Poleg tega, da je pri svojem delu opravljal neposredne pristojnosti, ki pritičejo predsedniku države, mu je bil "aktiven odnos z ljudmi" vendarle "ena najpomembnejših nalog", dodajajo. S tem namenom je tudi vzpostavil dneve odprtih vrat in "nadpovprečno" obiskoval javne prireditve; statistika njegovega urada pravi, da je v desetih letih obiskal več sto šol in vrtcev ter 1782 občinskih in drugih prireditev.

Pri oblikovanju te edinstvene komunikacije z javnostjo se je opiral na tisto, "ki skuša biti dvosmerna in spodbuja odziv", še pojasnjujejo in dodajajo, da je javnosti posredoval tudi takšna sporočila, "ki se mu zdijo pomembna za razumevanje njegovih stališč do najvažnejših državnih in družbenih vprašanj, sem in tja pa objavi tudi takšna, ki so s tega vidika nepomembna, odražajo pa njegovo osebnost".

Predsednik Pahor je s tem namenom uporabljal družbeno omrežje Instagram, in to celo tako dobro, so prepričani v njegovem uradu, da so predsednika "v tujini kot enega izmed pionirjev tega spletnega medija že pred leti poimenovali za kralja Instagrama in ga imajo številni politiki za uporaben zgled".

A pojdimo od začetka.

Slovenija s prvim medijskim predsednikom

Vihtel je zastavo, vihtel, sem in tja je plapolala slovenska trobojnica v dvorani Zlatorog v Celju, medtem ko so se tribune šibile pod skoki navijačev, ki so bodrili slovensko košarkarsko reprezentanco. Slovenija je bila tistega leta gostiteljica 38. prvenstva v košarki EuroBasket 2013, Borut Pahor pa je bil najmlajši predsednik v zgodovini države, ki je trenutek ovekovečil s svojo prvo objavo na Instagramu, na takrat novi in prodorni platformi, namenjeni predvsem objavi v filtre odetim podobam.

Zagnani politik je leto pred tem, star 49 let, z izvirno predsedniško kampanjo na volitvah z 62-odstotno podporo ugnal deset let starejšega in zadržanega nekdanjega diplomata Danila Türka.

To mu je uspelo s predsedniško kampanjo, v kateri je šival in klekljal, bil frizer, pa mesar in avtomehanik. V kateri je čistil pasje iztrebke v zavetišču in popravljal pohištvo. Skratka, počel je opravila, v katerih si ne bi predstavljali Milana Kučana, Janeza Drnovška ali že omenjenega Danila Türka. Pomagal je celo pri obnovi ceste in delal v tovarni nogavic, zaradi česar je bilo podanih tudi nekaj prijav na inšpektorat za delo. "Predsednik se igra poklice," so zapisali v Mladini, ko je bil natisnjen njegov koledar z izbranimi podobami opravljenih del.

Pot do "ljudskega" predsednika

Deja Crnović v knjigi Politika kot medijski performans (2021) zelo analitično pojasnjuje pojavnost Boruta Pahorja v njegovi prvi predsedniški kampanji, ki jo označi kot spremenjeno uprizarjanje nove moškosti, ki je bila znak njegove progresivnosti, tako politične kot osebne. V ospredje medijskega poročanja je postavljal sebe, ne stranke, svoje veščine in lastnosti, tudi to, da je bil v mladosti maneken, da rad skrbi za svoje telo in videz.

A vendar, nadaljuje avtorica, je bil ob tem pomemben čas njegovega prihoda – ta je bil po svetovni finančno-gospodarski krizi, ki jo je sprožil višji srednji in višji družbeni razred. Takrat se je zgodil "Pahorjev odmik od nove moškosti, ki je značilna za srednji oziroma višji razred, k delavski moškosti, ki je značilna za nižji razred". To spremenjeno moškost lahko razumemo kot distanciranje od tistih, ki so krizo povzročili, k tistim, ki so žrtve krize.

"Pahor je s prevzemanjem uprizarjanja delavske moškosti sebe kot predsedniškega kandidata distanciral od svoje pretekle politične persone, ki je bila del politične elite – v spremenjenem uprizarjanju moškosti je skušal potlačiti, da je nekdanji predsednik državnega zbora, nekdanji evropski poslanec in nekdanji predsednik vlade, sebe pa je z uprizarjanjem postavil na mesto "ljudstva"," navaja Crnović. In seveda, Pahor se je s tem tudi oddaljil od podobe svojega protikandidata Danila Türka, ki je imel podobo "privilegiranega, premožnega politika višjega razreda". Kot vemo, pa je delo vrlina, ki je v Sloveniji izjemno visoko cenjena glede na druge države.

A čeprav si je Borut Pahor med izvajanjem predsedniške funkcije v svoji ljudskosti vseskozi prizadeval, da bi poenotil slovensko družbo, se zdi, kot da je s svojo pojavnostjo in komunikacijo pripomogel tudi k njeni dodatni polarizaciji.

Foto: Borut Pahor je v svoji prvi predsedniški kampanji opravljal 46 različnih poklicev in se udeležil desetih delovnih brigad:

"Bistvo populizma je, da se voditelj pokaže kot ideal brez odgovornosti, v bistvu pa ne počne nič posebnega, česar ne bi zmogli vsi. Zatorej nedvomno drži, da je Pahor razvrednotil funkcijo predsednika," je kritičen publicist in antropolog Miha Mazzini, ki je Pahorja označi tudi za prvega medijskega predsednika. "Ker živimo v dobi, kjer je edini kriterij število klikov, je to obenem tudi edini kriterij, po katerem je bil Pahor dober predsednik. Ker pa kliki danes poganjajo tudi medije, je bil Pahor prvi medijski predsednik," je prepričan.

Izvirni greh: slovenski predsednik nima uradnega IG-profila

Antropologinja in strokovnjakinja za marketing na družbenih omrežjih Tina Mentol predsednikovo pojavnost na Instagramu oceni kot "fenomenalno", saj da z objavami na profilu predstavlja tako Slovenijo kot vse pomembnejše dogodke, ki se jih udeležuje. "A hkrati odkriva tudi delčke svojega življenja, na podlagi katerih lahko z njim vzpostavimo boljši odnos." Predsednik ob tem ne promovira alkohola, ker ga tudi sam ne pije, razume satiro in se celo šali na svoj račun, da je barbika, opaža. "Vzor pa je tudi s svojo športno aktivnostjo, v smislu, čeprav nimaš veliko časa in imaš veliko obveznosti, je treba skrbeti za svoje telo."

Sogovornica mlajše generacije ob tem opozori, da predsednik podobe objavlja na svojem osebnem profilu na Instagramu, ne pa na uradnem, kot ga ima recimo ameriški predsednik POTUS. Opazi še, da ima na TikToku že pet lažnih profilov, "pa čeprav se tam sploh ne pojavlja".

Po opravljeni minianalizi predsednikovega profila na Instagramu (za potrebe tega članka) je prepričana, da so objave na njem skrbno načrtovane, čeprav marsikdo zmotno meni, da ni tako. Tudi same fotografije, ki niso obdelane in delujejo zelo nenačrtovano sproščene.

"Poznamo tistega Boruta, ki ga moramo poznati"

A morda je to le del njegove skrbno premišljene javne podobe oziroma "aktivnega odnosa z ljudmi", v katerem nam da vedeti, da je tudi on le človek, kar po mnenju Deje Crnović nosi "pridih grotesknosti", "če je Pahor po eni strani skušal prikrivati družbeno razdaljo med sabo ter volivci in volivkami, jo je s pridobitvijo priznanja v resnici še poudarjal".

Čeprav hoče povedati, da ima torej tudi on zlato ribico, da se tudi on, tako kot se mi, poleti sončni na plaži in pozimi smuča. Da tudi on rekreacijsko teče in kolesari, pa se hkrati objema s Primožem Rogličem, pogovarja z zdaj že pokojno britansko kraljico Elizabeto II. ali ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, se fotografira z manekenko Naomi Campbell in na predsedniški mizi sedi z Anžetom Kopitarjem (kar so mimogrede nekateri ošvrknili kot neprimerno gesto).

Tina Mentol tovrstno vedenje pojasni s fenomenom parasocialnih odnosov. "Ko nekomu slediš na družbenih omrežjih in opazuješ, kaj ima oblečeno, kaj jé in kam potuje. S tem opazovanjem dobiš občutek, da je ta človek tvoj prijatelj, pa čeprav gre za enosmerni odnos."

Sogovornica dodaja, da kljub temu "da ima ta oseba v medijih in na družbenih omrežjih skrbno načrtovano podobo, je umetnost, da ne izpade režirano". Ob tem navede primer Kardashiank, ki paparacem plačujejo za naravno režirane fotografije.

"Mi torej poznamo tistega Boruta, ki ga moramo poznati," je prepričana.

Seveda pa si s tovrstnimi objavami zvezdnikov, politikov in znanih osebnosti po njenem mnenju predsednik tudi sam širi svoj krog sledilcev, pri čemer opazi, da so še posebej priljubljene objave iz njegove preteklosti (#TBT), pa naj si bodo utrinki iz otroštva ali polpreteklega političnega delovanja; v zadnjem času so to ravno spomini iz njegove uspešne prve predsedniške kampanje.

Na vprašanje, ali se ji zdi, da predsednik Pahor na Instagramu vendarle nekoliko bolje zastopa sebe kot Slovenijo, se sogovornica strinja, "da včasih morda res ne ujame čisto pravega razmerja".

Domotožje v Kairu: ste se fotografirali na stopnišču?

Z Borutom Pahorjem kot politikom smo v slovenski družbi dobili pahorizme in gibanje boruting. O njem so pisali svetovni mediji "Barbika, in sploh ni slab fant: spoznajte Boruta Pahorja, slovenskega instagramskega predsednika", je v naslovu članka zapisal Guardian, "Pozabite Trumpa; slovenski predsednik kraljuje Instagramu", pa agencija Associated Press.

Pogosto nas je presenetil z izjavami v smislu, da bi še kot premier odstopil, "če bi 21 kilometrov pretekel v več kot dveh urah". Ali pa "so what" (op. p. pa kaj potem), ko se je prav tako v vlogi premierja odzval na očitke, da si s sodelovanjem na nogometnem slavju ob uvrstitvi na svetovno prvenstvo nabira politične točke. Maja lani, ko so v državi potekali množični protesti, je celo ocenil, da "Slovenija ni v politični krizi".

Zaradi svoje priljudnosti in neposredne komunikacije, ki je skušala biti "dvosmerna in spodbujati odziv", pa je na političnem parketu pogosto hodil po robu.

"Izrekel sem nekaj besed, za katere mi je bilo takoj žal," se je opravičil po pripetljaju na maturantski paradi, ko je mlademu občinstvu radoživo vzklikal v mikrofon "ajde, miška mala, gremo" in "to mi delaj". "Ta moja izjava je bila oslarija, kolosalna neumnost, ki jo obžalujem in je ne bom več ponovil," pa se je opravičil po pripetljaju, ko je študentom izjavil, da ima kot predsednik vlade 3002 evra plače, s katerima ne more preživeti.

"A mi smo ga sprejeli, sprejeli smo to igro," ugotavlja Nina Gaspari. Tudi ko je na državnem obisku v Egiptu objavil svojo fotografijo Domotožje v Kairu, ki je spodbudila že omenjeni boruting, ko so se uporabniki družbenih omrežij fotografirali v enakem položaju in z enakim izrazom nekoliko potrtega slovenskega predsednika med državnim obiskom v Kairu, kjer je slonel na kamniti ograji. In tudi takrat, ko se je po že izrečenem in opravičenem incidentu v aferi miška mala na Šmarni gori fotografiral z napisom 'miška'.

Errare humanum est, pravi latinski izrek, človeško se je motiti, ki pa ima tudi nadaljevanje, errore perservare stultum, neumno pa je vztrajati v napaki.

"Ko sem bila v Bernu v Švici, mi je nekdo rekel: "No, glej, vaš predsednik je pa gledal s tega okna dol in komentiral eno punco, ki je tekla spodaj "," se spominja Nina. Predsednik Pahor je namreč ob objavi na Instagramu, na kateri z daljnogledom v roki "radovedno" gleda iz hotelske sobe, zapisal, da je sprva res občudoval Eiger, "3970 m, potem pa me je prevzela privlačna atletinja, ki se je ogrevala na bližnjem stadionu".

Čeprav ima fotografija 4600 všečkov, so nekateri uporabniki v tej navidezni dvosmerni komunikaciji zapisali, da "mogoče ni treba tega deliti z javnostjo" in "včasih si mi bil cool (...) Še kar si zašel s poti (…) Škoda".

"Predsednik nas predstavlja tudi v tujini in takšnih izjav si ne želim," še pove Nina, "svojo državo dojemam čisto drugače", doda. Kot državljanka si namreč želi, da bi bil predsednik države tisti, "h kateremu bi se morali državljani obrniti, ko razmišljamo, kaj je narobe in kaj je prav. Ko razmišljamo, kakšna komunikacija sodi na družbena omrežja, na kakšen način se nagovarja ljudi (…), da nam je prvi zgled, na podlagi katerega lahko tudi kot družba naredimo korak naprej v komuniciranju".

Predsednik Pahor poleg Instagrama z javnostjo komunicira tudi prek Facebooka (skoraj 67.000 všečkov). Iz njegovega urada na Erjavčevi v Ljubljani pa ob tem "kot poseben fenomen" poudarijo tudi njegov profil na Twitterju, na katerem "nikdar, nikoli, niti enkrat ni objavil žaljivega, hudobnega ali grobega tvita, pa je vendarle z njim dosegel za slovenski prostor (in v slovenskem jeziku) neverjetno število 90.000 sledilcev".

Prepričani so, da želi predsednik s svojo prisotnostjo na družbenih omrežjih "dokazati, da je splet lahko prostor razumevanja, ljubeznivosti in spoštovanja, ne le prostaštva in sovraštva – da ga, skratka, uporabniki oblikujemo po svoji podobi".

Moralni vzor ali vplivnež?

Antropolog Božidar Jezernik je prepričan, da bi predsednik Pahor, če bi lahko, na volitvah zmagal tudi tretjič.

In treba je priznati, če ne drugega, je zagotovo populariziral funkcijo predsednika države, za katero se lahko poteguje vsak polnoletni državljan. Letos je svojo kandidaturo sprva napovedalo več kot dvajset kandidatov (največ do zdaj), na koncu pa se jih v tekmo podaja osem. Toliko jih je namreč zbralo potrebne podpise, ki potegovanje za funkcijo omogočajo.

A na vprašanje, ali je bil Borut Pahor boljši državnik ali boljši vplivnež, Jezernik odgovori, da "ne eno ne drugo". Ob omembi, da ima na Instagramu vendarle 134.000 sledilcev, se antropolog vpraša, da "kakšna povezanost pa je to. Lepo vas prosim, če si na Instagramu povezan, si povezan na Instagramu, družba pa ne funkcionira na Instagramu".

Jezernik nadaljuje, da predsednik Pahor s svojimi dejanji v družbi "ne vzbuja občutka stabilnosti". Ob tem omeni umrlo britansko monarhinjo Elizabeto II., ki je bila po njegovem mnenju v britanski družbi ravno to – moralni vzgled. "Pahor pa vnaša celo nestabilnost, kot se mu je ob koncu njegovega mandata zgodilo v primeru Srbije," je prepričan.

Na vprašanje, ali ni morebiti idealiziranje podobe predsednika kot moralne avtoritete preživeti koncept, kot recimo "moralnost" monarhije oziroma monarha, saj da je današnja družba vendarle nekoliko bolj sproščena – samo spomnimo se, kako se je finska javnost postavila v bran svoji žurerski premierki –, Jezernik odgovarja: "To je že res, a družbo nekdo tudi soustvarja. Predsednik republike, ki je zase dejal, da ne želi biti moralni zgled, po ustavi pa njegova funkcija ni namenjena drugemu, kot da je moralni zgled, s svojim ravnanjem vpliva na teh 100.000 ljudi, ki si mislijo, da je plitvost tisto, kar je treba še posebej ceniti."

Lahko navijači pišejo po slovenski zastavi? Ne. Lahko predsednik? Da.

7. člen Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH) navaja, da "grba, zastave oziroma slovenske narodne zastave ni dovoljeno uporabljati, če so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo". V 27. členu je navedena tudi danarna kazen.

"Vodja skupine navijačev je pred leti dobil kazen, ko je na slovensko zastavo eden izmed navijačev izpisal besedo "Ljubljana-Vič", s čimer je pač identificiral svoj kraj," pripoveduje Marko Godnjavec – Jizah, nekdanji navijač Green Dragons, danes pa vrhunski poznavalec in promotor hiphopovske glasbe, "kazen je torej dobil človek, ki sploh ni imel nič s to zastavo".

Nato pa je na košarkarskem prvenstvu videl predsednika Pahorja z zastavo, na katero so se mu podpisovali vrhunski slovenski športniki. "Na vsaki tekmi je mahal s to zastavo in se hvalil, da so se mu športniki podpisali nanjo kot predsedniku države, medtem ko je policija nekomu drugemu v enakem primeru napisala kazen," pristavi ogorčeno.

Pa bi lahko predsednika Pahorja zaradi tega oglobili, kot recimo navijača Green Dragons? S policije so nam pojasnili, da v opisanem primeru niso ugotovili podanih elementov prekrška po določbah ZJRM-1.

"Pri opisanem dejanju namreč nismo ugotovili, da bi pisanje po predmetu izkazovalo namen poškodovanja ali uničenja zastave RS. V teh primerih je šlo tudi za izkazovanja navijaške podpore športnim ekipam iz RS, pri čemer so uporabljali navijaške rekvizite, ki so podobni slovenski zastavi s predpisanimi razmerji, niso pa slovenska zastava, kot jo opredeljuje zakon."

Policija je sicer v obdobju od leta 2019 do danes obravnavala skupno štiri kršitve določb 15. člena ZJRM-1 (dve v letu 2019 in po eno v letih 2021 in 2022).

Kako bi moral komunicirati sodobni politik?

"Fotografije iz tistega časa dajejo vtis, kot da sta se sestala ljubimca," pravi hrvaški komunikacijski politični svetovalec Marko Rakar. Odnos med slovenskim predsednikom in nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor je bil zagotovo poseben.

"Ob tem se je očitno igralo na čustvo, da je bila ona takrat neporočena in samska." Takšno ravnanje medijev Rakar ocenjuje kot "plitko" in ob tem opozori, da sta bila Slovenija in Hrvaška takrat v postopku reševanja mejnega vprašanja Piranskega zaliva, "ki ni uspelo, težava pa ne da ni samo ostala odprta, ampak se je medtem celo zaostrila".

Kako se bomo spominjali Pahorjeve dobe?

Navkljub vsemu se vseskozi postavlja vprašanje, kot kakšnega predsednika se bomo Boruta Pahorja spominjali čez deset ali petnajst let. Kako močna vez med njim in javnostjo se je spletla v vsem tem času?

Ankete javnega mnenja ga vseskozi uvrščajo na sam vrh priljubljenosti – tudi na avgustovskem merjenju priljubljenosti slovenskih politikov (Ninamedia) ostaja na samem vrhu.

"To je dobro vprašanje," pravi Nina Gaspari, "na katero pa nimam odgovora", nadaljuje. "Verjetno se ga bomo spominjali čisto drugače, kot se Drnovška ali Kučana," doda. Meni, da bo velik pečat, kako se bomo spominjali t. i. Pahorjeve dobe, odvisen predvsem od tega, "kdo bo njegov naslednik ali naslednica, saj bomo na podlagi tega lahko naredili ocene. Določene stvari je zagotovo odprl, kot je približevanje množicam, ljudskost – občinstvo si tega tudi želi. Ob tem pa je kritično, da na družbenih omrežjih nimamo postavljenih pravil igre, zaradi česar si jih vsak gospodarstvenik ali politik krojita po svoje."

_{*So what (angl) - Pa kaj!}