Američani so bili najboljši po osvojenih medaljah v Budimpešti, osvojili so 12 zlatih, osem srebrnih in devet bronastih medalj in skupaj 29 odličij. S štirimi zlatimi in dvema srebrnima odličjema je bila druga Kanada, tretja pa Španija s prav tako štirimi zlatimi in enim bronom.

Velesila Francija je zadnji dan osvojila srebrno medaljo in si z zgolj enim srebrom delila 27. mesto s Slovenijo. Kitajska je končala na 37. mestu z dvema bronoma. Še vseeno veliko bolje od Nemčije, ki prvič v zgodovini svetovnih prvenstev ni osvojila niti ene medalje.

Francozi so že dvakrat ostali brez medalje na svetovnih prvenstvih – leta 1983 v Helsinkih in leta 1993 v Stuttgartu. Na prvih osmih prvenstvih nikoli niso osvojili več kot treh medalj; od Pekinga leta 2015 naprej pa imajo skupaj deset medalj.

Za primerjavo – Poljska je v tem času osvojila 28 medalj. Slovenija in Hrvaška – skupaj s približno prav toliko prebivalci kot Norveška – pa osem. Ravno takšne manjše države prehitevajo Francijo, saj so bolj športno usmerjene, pravi dvakratni svetovni prvak Stephane Diagana.

Diagana navdušen nad slovenskim športnovzgojnim kartonom
Diagana je bil evropski in svetovni prvak na 400 metrov z ovirami, zdaj pa dela kot strokovni komentator na francoski televiziji, na kateri je večkrat izpostavil Slovenijo kot zgled, kako zdravo, uspešno in učinkovito delati z mladimi. Navdušen je nad sistematičnim testiranjem, torej slovenskim športnovzgojnim kartonom. Spoznal ga je v francoski oddaji Mi Evropejci.

"V oddaji Mi Evropejci so predstavili različne sisteme športne vzgoje v Evropi. Tam sem spoznal slovenskega. Všeč mi je pristop sistematičnega testiranja v šolah, prek katerega ugotovite, kakšne fizične sposobnosti imajo otroci. To ni dobro le z zdravstvenega vidika, ampak tudi zato, ker na ta način lažje najdete talentirane športnike," je v pogovoru za Val 202 razlagal Diagana.

Slovenski odnos do športne vzgoje, telovadbe in rekreacije pa je spoznal tudi pri nas, ko je bil pred leti na kolesarskem oddihu na Primorskem in Gorenjskem.

"Rad kolesarim, s kolegi pa sem se odpravil na izlet po slovenskih koncih – iz Trsta smo šli do doline Soče, pa v Kranjsko Goro in Kranj. Pogovarjal sem se s Slovenci in ugotovil, da je telovadba pomembna za starše, da spodbujajo otroke, da se ukvarjajo s športom. V Franciji ni tako. V Franciji starše precej bolj zanima akademsko znanje – in ko predlagaš, da bi njihov otrok kakšno uro več v tednu namenil športu, se številni s tem ne strinjajo, ker jih skrbi, da ne bodo imeli dovolj časa za druge obveznosti," je razmišljal Diagana.

Francozi bodo morali spremeniti sistem, a domače olimpijske igre so pred vrati
To se mu tudi zdi bistveno pri vrhunskem športu. Diagana pravi, da mora francoska atletska zveza seveda prevzeti odgovornost za skromen izid v Budimpešti, toda korenite spremembe se bodo zgodile le, če se bo spremenil sistem.

"Takšna sprememba bo prinesla rezultate na dolgi rok, na kratek rok pa so številni zaskrbljeni – sploh, ker so pred vrati olimpijske igre, ki jih prihodnje leto gosti Pariz."

Malaika Mihambo lani v Eugenu rešila Nemce
Že julija lani v Eugenu so Nemci pustili izjemno slab vtis, a je Malaika Mihambo z zlato medaljo v skoku v daljino rešila njihovo čast. Avgusta je sledilo evropsko prvenstvo v Münchnu, kjer so Nemci osvojili največ medalj (sedem zlatih, sedem srebrnih in dve bronasti).

Realna slika se je pokazala v Budimpešti, saj je bila Malaika Mihambo poškodovana, manjkala pa je tudi evropska prvakinja v teku na 5000 metrov Konstanze Klosterhalden.

Leo Neugebauer je v deseteroboju vodil po prvem dnevu, postavil je izjemen osebni rekord v skoku v daljino in v suvanju krogle, a so bili konkurenti boljši v tehničnih disciplinah drugega dne in tudi v teku na 1500 metrov. Končal je na petem mestu.

Weber zadnji dan zelo blizu medalje v metu kopja
Zadnja priložnost je bil nedeljski finale v metu kopja. Evropski prvak Julian Weber je bil eden izmed glavnih kandidatov za medaljo. Zlato je pričakovano osvojil olimpijski prvak Niraj Čopra (88,17 metra). To je bila prva zlata medalja za Indijo v zgodovini svetovnih prvenstev.

Weber je v drugi seriji vrgel 85,79 metra in se zavihtel na drugo mesto. Vse je kazalo, da bodo Nemci le osvojili prvo medaljo. Aršad Nadim iz Pakistana in Jakub Vadlejch sta imela drugačne načrte. Ko je Čeh v peti seriji vrgel 86,67 m, je bilo jasno, da Weber ne bo več odgovoril, saj se v veliki vročini ni znašel. Nikakor ni imel pravega izmeta kopja in razočaranje je bilo ogromno. Najtežje je bilo nato še odgovarjati številnim novinarjem v mešani coni, saj Weber nikakor ni bil glavni krivec za polom Nemcev v madžarski prestolnici.

Meinhardt: Učiti bi se morali iz ameriškega sistema
Nemčija je vendarle velesila v tem športu – peta na večni lestvici –, Francozi so šele 15. Nemci so drugi po številu osvojenih medalj – če jim prištejemo še vzhodnonemške iz osemdesetih let. Nemški atleti so bili uspešni v tem tisočletju – od Helsinkov 2005 do Pekinga 2015 so vsakič osvojili vsaj sedem medalj. Toda odtlej so vse slabši. Lani so v Eugenu osvojili le dve, letos pa so popolnoma pogoreli.

Gunnar Meinhardt s časopisa Die Welt meni, da Nemčija ne izkorišča svojega velikega bazena športnikov. Namesto da bi se vsi zbrali skupaj in postali boljši zaradi medsebojne konkurence, vsak ostaja doma.

"V Nemčiji imamo enega ali pa dva dobra atleta v posamični disciplini – športniki pa ne želijo združiti moči, da bi se zbrali skupaj –, vsak želi delati po svoje. Učiti bi se morali iz ameriškega sistema. Univerzitetni programi so izjemni, tam med seboj pogosto tekmujejo v zahtevnih, izenačenih tekmovanjih. Tega nimamo v Nemčiji," je poudaril Meinhardt.

V ZDA se je izoblikoval tudi deseterobojec Neugebauer – ameriški študentski prvak v tej disciplini –, od leta 2019 študira v Teksasu.

Nemški šport pada, iz dneva v dan
Meinhardt ni optimističen: "Še športi, v katere se v Nemčiji veliko vlaga, nimajo več takšnih uspehov. Največ denarja gre v nogomet, pa sta obe reprezentanci tako na moškem kot ženskem svetovnem prvenstvu izpadli v skupinskem delu. Nemški šport pada, iz dneva v dan," je zaskrbljen Meinhardt.

Tako kot Diagana ima tudi Meinhardt posebno vez s Slovenijo. Konec osemdesetih je namreč želel narediti zgodbo z najstarejšim živečim olimpionikom.

Navdušil ga je olimpionik Leon Štukelj
Dobil je priložnost priti v Jugoslavijo, ko je pokrival evropsko prvenstvo v bobu, leta 1988 v Sarajevu. Obiskal je Leona Štuklja v Mariboru. Dobitnik šestih olimpijskih medalj ga je popolnoma navdušil.

"Nisem mogel verjeti, v kakšni kondiciji je bil tako fizični kot mentalni v devetdesetem letu starosti. Pogovarjala sva se do petih zjutraj, šla spat, ko sva ob desetih zbudila, pa sva nadaljevala pogovor do večera. Neverjetno, neverjetno," se spominja Meinhardt.

Postala sta prijatelja. Meinhardt je Štuklja peljal na intervjuje po različnih nemških televizijskih postajah, obiskala sta tudi telovadna društva po vsej Nemčiji.

Do Štukljeve smrti sta bila v stiku. Čeprav je bil leta 1999 dopisnik nemške tiskovne agencije DPA v Los Angelesu, pa si ne bi odpustil, če ne bi šel na Štukljev pogreb. Prepotoval je skoraj polovico sveta, da se ga je udeležil.

* - prištete tudi medalje Vzhodne Nemčije

Končni pregled medalj:

                         Z  S  B  Sk.  
ZDA                     12  8  9  29   
KANADA                   4  2  0   6   
ŠPANIJA                  4  1  0   5   
JAMAJKA                  3  5  4  12   
KENIJA                   3  3  4  10   
ETIOPIJA                 2  4  3   9   
VELIKA BRITANIJA         2  3  5  10   
NIZOZEMSKA               2  1  2   5   
NORVEŠKA                 2  1  1   4   
ŠVEDSKA                  2  1  0   3   
UGANDA                   2  0  0   2   
AVSTRALIJA               1  2  3   6   
ITALIJA                  1  2  1   4   
UKRAJINA                 1  1  0   2   
GRČIJA                   1  0  1   2
JAPONSKA                 1  0  1   2
MAROKO                   1  0  1   2
BAHRAJN                  1  0  0   1  
BURKINA FASO             1  0  0   1
DOMINIKANSKA REPUBLIKA   1  0  0   1
INDIJA                   1  0  0   1
SRBIJA                   1  0  0   1 
VENEZUELA                1  0  0   1
POLJSKA                  0  2  0   2 
KUBA                     0  1  2   3 
BOCVANA                  0  1  1   2
KOLUMBIJA                0  1  0   1   
EKVADOR                  0  1  0   1
FRANCIJA                 0  1  0   1
IZRAEL                   0  1  0   1  
BRITANSKI DEV. OTOKI     0  1  0   1
PAKISTAN                 0  1  0   1
PERU                     0  1  0   1
FILIPINI                 0  1  0   1
PORTORIKO                0  1  0   1                                
SLOVENIJA                0  1  0   1
KITAJSKA                 0  0  2   2
ČEŠKA                    0  0  2   2