Rožnata kolesarska dirka je drugo leto zapored zavila v Slovenijo. Po nepozabnih navijaških prizorih na klancu na Gorenje Cerovo je tokrat slovenski del etape Gira zaznamoval peklenski vzpon na Kolovrat.
Četudi obakrat tekmovalno ni bilo prelomno v boju za rožnato majico, pa podobe cest, polne navijačev, okrašenost in kopica spremljevalnih dogodkov kot prizorišč, prepričujejo sosede, kako dobri organizatorji druge največje kolesarske dirke so v Sloveniji.
Bo torej Dirka po Italiji v letu 2023 še tretje leto zapored zavila vsaj z delom etape v Slovenijo?
Mogoče pa res, četudi tako furlanski kot slovenski prireditelji še pred dnevi v to niso verjeli oziroma niso razmišljali v to smer. Tako zaradi dveh že obiskanih lokacij, ki sta bili pripravljeni na takšen projekt, kot tudi zaradi načrtov v Furlaniji - Julijski krajini.
Direktor Gira: Za Pogačarja še enkrat v Slovenijo
A na cilju 19. etape, ki se je zadnjih 100 kilometrov vila po slovenskem narodnostnem ozemlju, je direktor Gira Mauro Vegni razkril svoje karte: vnovičen obisk Slovenije, če bi to prepričalo v start prvega kolesarja sveta.
"Zagotovo se bo Giro 2023 začel in končal v Italiji. Obstaja nekaj različic za Grande Partenza in za Grande Finale, kot ju imenujemo. Vem, da ljudje za zaključek dirke govorijo o Vidmu in Trstu. Lahko razmišljamo o obisku Slovenije, kar smo že naredili v preteklosti in zdaj je to pomemben kolesarski narod. Kdo ve? Mogoče bi bilo to dovolj, da bi Pogačarja zamikalo na Giro. Veseli bi bili, če bo to storil," je Vegni v pogovoru za Cyclingnews na Stari gori nad Čedadom podal svoje izhodišče.
Zaključek Gira 2023 v Furlaniji - Julijski krajini
Drugo leto naj bi se Dirka po Italiji začela z velikim startom v Pescari, veliki zaključek pa želi gostiti Furlanija - Julijska krajina. Tako furlanski vodja prirediteljev Enzo Caneiro kot guverner pokrajine Massimilliano Fedriga sta napovedala, da bo FJK drugo leto gostila dve etapi, po možnosti ob zaključku 106. kolesarskega kroga po Italiji.
V Trstu 2014 "Pogi" še lovil bidone
Za oba dneva sta v igri dve različici. Predzadnji dan s kraljevsko gorsko etapo in zaključkom na razvpitem Zoncolanu ali pa gorski kronometer po novo urejeni cesti na Višarje. Zadnja etapa bi se nato zaključila ali v Vidmu ali Trstu, ko je že bilo leta 2014.
Takrat je Luka Mezgec z zmago na zadnji dan poskrbel za slovenski kolesarski praznik v Trstu, s čimer se je nekako simbolično sprožil plaz slovenskih velikih uspehov. Ne nazadnje je takrat še kot gledalec/navijač po deževnem Trstu z velikim uspehom bidone lovil tudi Tadej Pogačar.
Višarje velika želja, a cesta še ni zgrajena
Teden dni pred petkovim obiskom Gira v doline Soče sicer tehnični direktor lanskega in letošnjega slovenskega dela etape Rok Lozej ni dopuščal velikih možnost vnovičnega gostiteljstva. Prav tako so na drugi strani v Furlaniji - Julijski krajini že kar dobro začrtali smernice za drugo leto.
Etapni cilj na Višarjih je velika želja furlanskega prireditelja Caneira, ki kolesarsko osvojitev svetišča (in smučišča) treh dežel napoveduje že več let. Pred covidno pandemijo so načrtovali in deloma že izvajali dela za čiščenje in širjenje gozdne ceste, ki naj bi jo nato asfaltirali.
Gorski kronometer na novem najtežjem klancu?
Nov strm alpski vzpon bi sicer bil praviloma na voljo le kmetom, gozdarjem in lastnikom ter za potrebe del na Višarjih, medtem ko bi bila nova cesta za zunanji svet odprta le za kolesarje. V Vidmu so pokrajinske oblasti podprle načrt, vendar je vprašanje, če se v letu dni lahko zaključi projekt, ki naj bi prinesel najtežji vzpon v zgodovini Gira, še težji od Zoncolana.
Sočasno pa je Caneiro že maja lani priznal, da se zaradi logistike kot edina realna možnost za osvojitev Višarij ponuja gorski kronometer. S tem pa tudi odpade možnost skoka čez mejo. Po drugi strani pa v FJK poznajo pomen Višarij za Slovence, še bolj pa mik gorskega kronometra, če bi se na start Gira podal vsaj Primož Roglič, ki je veliki magnet za slovenske navijače.
Vegni hkrati izziva in vabi št. 1
A po drugi strani je že prvi načrt za obisk Slovenije prišel s furlanske strani, zdaj pa je nad vzhodno sosedo navdušen sam direktor Gira, ki upa, da bi tako zvabil dvakratnega zmagovalca Dirke po Franciji.
"Letos gre tretjič na Tour de France in potem bo morda vozil Vuelto. Upam, da bo v prihodnosti izkazal malo spoštovanja do Gira d'Italie. Rekel je, da želi voziti Dirko po Italiji v svoji karieri: samo počakati moramo, da vidimo, ali bo to potrdil za leto 2023. Upam, da bo tako," je Mauro Vegni ponovil, kar je razpredal že ob lanski predstavitvi trase in pozneje, da mora veliki kolesarski šampion pokazati svojo vrednost tudi na Dirki po Italiji.
Na potezi Kras in slovenska Istra?
Če se projekt Višarij ne bo realiziral, imajo Furlani močnega aduta v Zoncolanu, ki pa je malce dlje od slovenskih meja. Ob morebitnem cilju rožnate dirke v Trstu pa se samo po sebi ponuja obisk Krasa in slovenske Istre.
25 tisoč ljudi zasedlo dolino Soče in Kolovrat
Dolina Soče je v obisk Gira 2022 vložila med 150 in 200 tisoč evrov, a so prepričani, da se jim bo vložek obrestoval. Ne nazadnje so ob trasi 19. etape našteli okoli 25 tisoč obiskovalcev, v Kobaridu so bile ponoči na voljo le še sobe na prste ene roke, prizorišča v Žagi, Kobaridu in na Livku pa so bila polna še dolgo v večer, preden je dež ohladil razgreto dolino.
Foto: Jure Kodrun in Nino Verdnik
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje