Sorodna novica Pravljično: Pogačarju etapa in oder, Roglič pred skupno zmago

"Kaj pa vem ... Samo trudim se po svojih najboljših močeh, to, kar delam, in to čim bolje," je zasavski orel ostal zvest samemu sebi in se tudi po predzadnji etapi ni pustil okronati za končnega skupnega zmagovalca, s čimer kot prvi Slovenec vstopa v kolesarsko zgodovino.

Vseeno je 29-letnik iz Strahovelj pri Kisovcu sprejemal čestitke in se jih ni branil, ne od drugouvrščenega Alejandra Valverdeja ne od vseh drugih kolesarjev, spremljevalcev in tudi novinarjev.

Vseeno z veseljem sprejemal čestitke
"Najlepša hvala za čestitke. Ni bilo najbolje po včerajšnjem padcu. S celotno ekipo smo se zbrali, aktivirali in šli čim ostreje od štarta. Ni mi bilo ravno prijetno. Razmišljal sem samo, kako čim prej priti čez ciljno črto," je Roglič priznal, da je bil petkov trk z betonsko ograjo trd in pustil posledice. Dodatno je pojasnil: "Če sem odkrit, je bila danes fizično najbolj zahtevna etapa. Včeraj smo pošteno padli, nikoli ni prijetno naslednji dan, zlasti če imaš najtežjo etapo. Ob koncu je bilo dovolj, da smo vse izpeljali, kot je treba."

Vse veliko lažje kot na Dirki po Italiji
Vseeno kapetan Jumba Visme ni mogel skrivati nasmeškov in veselja, da je tritedensko delo odlično opravljeno in ga čaka samo še nedeljska večerna šampionska parada v španski prestolnici. "Kaj nam je uspelo, bomo videli, ko prečkamo ciljno črto v Madridu, potem bomo lahko tudi proslavljali. To je kolesarstvo, nobene dirke, še zlasti ne Grand Toura, ne dobiš s čisto lahkoto. A si bom vseeno zapomnil, da je bilo veliko lažje kot na Giru," je Roglič priznal, da je bilo na Dirki po Italiji v boju za končno tretje mesto ob bolezni in poškodbi še veliko težje.

Ko je Tadej napadel, sem vedel, da bo uspel
Nor razplet v osrčju gorovja Gredos, zaradi česar bosta v nedeljo na zmagovalni oder La Vuelte 2019 stopila dva Slovenca. Kako je bila videti Pogačarjeva že tretja etapna zmaga na 74. Dirki po Španiji skozi oči predvidenega skupnega zmagovalca? "Tadej je danes spet prikazal odlično vožnjo. Zame je bilo ugodno, on se je odpeljal. Drugi so ga skušali poloviti, a jim ni uspevalo. Zame je bilo najpomembneje, da sem se vozil z drugimi in nisem izgubljal časa. Že prej je Tadej pokazal, da je res močan. Ko je napadel, sem verjel, da bo prišel sam vse do cilja. Sam sem razmišljal predvsem o tistih, s katerimi sem moral priti v cilj," je bil tudi taktično Rogla prezadovoljen z napadom in uspehom rojaka.

Še nekaj let in žezlo lahko prevzame Pogačar
"Ponovno čudovit dan za slovensko kolesarstvo. Res postajamo kolesarski narod. Vidim ga res kot izjemnega talenta. Sam še malo dirkam in potem dam prostor mladim, ki prihajajo," se je pošalil Roglič, ki je imel večino dirke skorajda identične cilje in želje kot Pogačar.

Nasmeški lastnika rdeče majice so pritegnili pozornost, na novinarski konferenci mu je bilo zastavljeno vprašanje, kako to, da je šele zdaj, na predzadnji dan Vuelte, prvič nasmejan. Roglič je v lastnem slogu stoika odgovoril: "Smejal sem se samo na skritih mestih."

Tri zmage na en mah

Še bolj se je smejalo Tadeju Pogačarju, ki mu je uspel načrt in veliki met. Etapna zmaga, prevzem bele majice za najboljšega mladega kolesarja dirke in še vzpon na skupno 3. mesto na svoji prvi tritedenski dirki. Vse skupaj pri komajda 20 letih! "Neverjetno. Športni direktor mi je rekel "tri zmage v enem". Nisem mogel verjeti, šel sem v cilj na vse ali nič," je Pogačar izlival svoje občutke pred novinarji.

"Vedno hočeš še več. Zame je pomembno le, da vsako dirko dam vse od sebe, čeprav je to sproščena tekma. Res je bilo super. Na najdaljšem predzadnjem vzponu sem napadel, potem ko so drugi streljali s praznimi naboji. Naredil sem en dober skok in nato je šlo na polno do konca. Rekel sem si: ali pridem do konca ali pa ostanem sredi ceste," je svoj napad opisal mladenič s Klanca pri Komendi.

Mama prinesla zmagoviti dež
Prav od doma je prišla pomembna navijaška okrepitev. Ob progi se je zbrala celotna družina Pogačar. Mama Metka je sredi etape dejala, da mu je prinesla dež, v katerem tako izjemno kolesari in zmaguje. "Danes mi je res šlo vreme na roko. Podpora iz vse Slovenije je bila izredna. Ob cesti je bila vsa moja družina, res neverjetno. Zagledal sem jih že nekaj sto metrov pred seboj. To mi je res izjemno pomagalo," je Tamau Pogi priznal, kako pomembna je bila navijaška podpora, zlasti najbližjih. To se je videlo tudi ob čustvenem srečanju pri moštvenem avtobusu spodaj v dolini, v mestu Hoyos del Espino.

Lopez napadal proti vetru, sam skočil pravi hip
Pogačar se je tudi obširno razgovoril o ključnem trenutku, ko je ekipa Astana pripravljala teren za napad Miguela Angela Lopeza na vzponu 1. kategorije Pena Negra. A Superman, ki je nosil belo majico in si želel preboj na skupni zmagovalni oder, ni bil pri močeh za skok, zato pa je udaril najmlajši kolesar na Vuelti.

"Predzadnji vzpon je bil skoraj ves čas z vetrom v glavo. Lopez je naredil nekaj napak. Mogoče je napadal na napačnih mestih. Sam sem se pred napadom ozrl in videl, da je nekaj bolj za menoj, kar sem izkoristil," je pojasnil Pogačar. "Zadaj za mano je bil ves čas zaostanek 1:40. Sprva nisem niti verjel, da bom uspel. A ko sem videl, da ni več veliko pomočnikov Movistarja in Astane, sem uvidel, da imam lepe možnosti, in to sem izkoristil v popolnosti."

Skupni cilji pripeljali Slovenca na oder
Med 74. Dirko po Španiji je Pogačar omenil željo, da bi mogoče na koncu celo dva Slovenca stala na odru za zmagovalce. "Na koncu neverjetno in oba na stopničkah. Mislim, da je to kar neponovljivo," je bil prezadovoljen s skupnim razpletom mladenič, ki pa bo ob ustrezni rasti in okrepitvah ekipe UAE Emirates še prehitro lahko postal tekmec Rogliču tudi za zmage na tritedenskih in preostalih etapnih dirkah. A na Vuelti se je med slovenskima športnima junakoma stkalo prijateljstvo, tudi zaradi skupnih ciljev: "S Primožem sva imela bolj ali manj iste interese. On je branil vodstvo, sam pa sem napadal oder. Za naju je bilo idealno. Niti en dan nismo vrgli puške v koruzo."