Do zdaj sta od Slovencev olimpijske brzice uspešno ukrotila kajakaša Andraž Vehovar in Peter Kauzer, ki sta v Atlanti 1996 oziroma v Riu de Janeiru 2016 priveslala do srebrne medalje. Hrastničan bo na Japonskem nastopil že na četrtih olimpijskih igrah, poleg izkušenega kajakaša pa ima Slovenija med "divjevodaši" še dve močni orožji. Medtem ko je do Kauzerjevega nastopa še nekaj dni, pa kvalifikacije Savška in Evo Terčelj čakajo že v nedeljo. Medalje se bodo kanuistom delile v ponedeljek, kajakašicam pa v torek.

Sicer so bili prav slalomisti na divjih vodah – poleg omenjenih je v Tokiu še kanuista Alja Kozorog, ki jo čaka olimpijski debi – prvi slovenski športniki, ki so se odpravili na prizorišče iger 32. olimpijade. Tako so imeli dovolj časa za prilagoditev na zahtevne razmere, ki jih prinašajo visoke temperature. "Res je dobro, da smo že več kot dva tedna tu. V tem času se nam je uspelo privaditi na vročino. Na začetku je bilo kar težko, saj se pregrevaš čez trening in je drugače, kot smo navajeni. Prve dni je bila voda mogoče še malce hladnejša, zdaj pa je tako topla, da glave raje ne dajem več pod vodo, saj te prej segreje kot ohladi. V tem času smo iznašli strategijo treniranja in hlajenja. Nekako mi je uspelo narediti načrt, kako bom funkcionirala za tekmo, kajti, če si pregret, ne more dati vse od sebe. Koncentracija je slabša in je vse skupaj oteženo," je dejala Eva Terčelj, ki je na odprtju iger skupaj z namiznoteniškim igralcem Bojanom Tokićem nosila slovensko zastavo.

Terčelj: Odločalo bo veliko dejavnikov

29-letna Ljubljančanka spada med kandidatke za medalje. Med kajakašicami, ki so v Tokiu, je aktualna svetovna prvakinja iz Seu d'Urgella 2019 glede na aktualno lestvico ICF-a postavljena na tretje mesto. Pred njo sta le vsestranska Avstralka Jessica Fox, ki bo tu lovila tudi olimpijsko kolajno v kanuju, in Nemka Ricarda Funk: "Do zdaj sem imela toliko dela sama s sabo in prilagoditvijo na razmere in treninge, da rezultatski cilji niso v ospredju. Seveda si želim nastopiti čim bolje, bo pa veliko odvisno od dnevne forme, same postavitve … Toliko je nekih dejavnikov, da ne moreš predvideti, kako ti bo šlo oziroma kar koli napovedovati. Želim si biti najbolje pripravljena in se dobro počutiti, da bom lahko močna in dala vse od sebe. Do zdaj sem že pokazala, da lahko posežem res visoko, a, kot pravim, odločalo bo veliko dejavnikov."

"Počutim se dobro. Zadnje priprave skušam čim bolj izkoristiti in dobiti še čim več informacij. Zadnji dnevi so kar hitro minili. Če je temperatura visoka, pa je moj odnos s progo nekako toplo-hladen. So bili dobri dnevi, ko je čoln lepo tekel, prišli pa so tudi slabši. Lahko rečem, da je proga zahtevna tehnično, hkrati pa tudi fizično, ker je treba ves čas poganjati čoln, da ohranja hitrost. Bo treba najti ravnotežje med tema dvema platema," je dodala Terčelj, ki je letos že navdušila s srebrno medaljo na evropskem prvenstvu. V Ivrei v Italiji je zaostala le za Corinno Kuhnle, ki pa je na Japonskem ni, saj ima vsaka država le po en čoln v posamezni kategoriji, Avstrijo pa v kajaku zastopa Viktoria Wolfhardt.

Pred petimi leti je olimpijska prvakinja postala Španka Maialen Chorraut, ki bo v Tokiu branila zlato. Slovenske barve je tedaj zastopala Urša Kragelj, ki je končala na devetem mestu. Tudi Terčelj že ima olimpijske izkušnje, saj je tekmovala v Londonu 2012, kjer je izpadla v polfinalu in zasedla 13. mesto: "Izkušnje, ki sem jih pridobila na olimpijskih igrah 2012, zagotovo pomagajo. Pomaga že, da veš, kako se znajti v vasi. Lahko sem predvidela, kako bo potekalo vse skupaj, saj je neobičajno. Takšen ritem tekmovanja in treningov, pa tudi življenja v vasi, doživiš samo na olimpijskih igrah, ki so res nekaj posebnega."

Savšek: Proga je bolj divja in zanimiva kot pred dvema letoma

Še več izkušenj s tekmovanji pod petimi krogi ima Savšek, ki tretjič zapored izpolnjuje olimpijske sanje. 34-letni kanuist tacenskega kluba, sicer lanski evropski prvak, je bil v Londonu po drugem mestu tako v kvalifikacijah kot v polfinalu v finalu, kjer se mu je nastop popolnoma ponesrečil, osmi, v Riu pa, kjer je kvalifikacije in polfinale končal na četrtem mestu, šesti. V Braziliji sta ga drago stala dva dotika oziroma štiri kazenske sekunde. "Tu je res zelo vroče, kljub temu pa gre po načrtih. Dobro sem pripravljen. Osredotočen sem na prvo nalogo, torej najprej kvalifikacije in potem naprej," je dejal izkušeni Ljubljančan, ki je za mesto v Tokiu dobil napet interni dvoboj z Lukom Božičem.

Tokijsko progo je svetovni prvak iz Pauja 2017 spoznal pred dvema letoma in na njej dobro tekmoval. Predolimpijsko preizkušnjo je končal na tretjem mestu, predtem pa je zmagal na pokalu NHK, toda letos je proga težja, kot je bila: "Voda mi kar ustreza. Malce so spremenili progo. Je bolj divja in bolj zanimiva. Vse bo odvisno od dneva, kako bo postavljena kombinacija vrat. Upam, da mi bo čoln stekel, kot mora. Želja je vsekakor medalja, hkrati pa se zavedam, da je treba za takšen rezultat pokazati zares vrhunsko vožnjo. Poskušam se osredotočati le na vožnjo in potegniti maksimum. Več od tega ne morem narediti."

"Osredotočen sem, da odpeljem s čim manj napakami. V finalu odločajo malenkosti. Letos sem na evropskem prvenstvu v spodnjem delu naredil nekaj napak in mi čoln ni najbolje stekel. Upam, da bo tokrat tudi sreča na moji strani. Vsak dotik bo lahko ključen," se, čeprav je konkurenca, ker eno državo zastopa le po en tekmovalec, celo manjša kot na svetovnem pokalu in svetovnih ter evropskih prvenstvih, težke pot do medalje zaveda Savšek, ki je tako kot Terčelj glede na ICF-ovo lestvico med udeleženci Tokia tretji. Pred njim sta Nemec Sideris Tasiadis in Slovak Matej Benuš, srebrna z zadnjih dveh iger. Tako v Londonu kot v Riu je zlato šlo v Francijo, najprej je zanj poskrbel legendarni Tony Estanguet, sicer trikratni olimpijski prvak, zatem Denis Gargaud Chanut, ki je tudi evropski prvak, v Tokiu pa francoske barve zastopa Martin Thomas.