"Olimpijski komite Slovenije je zagotovo navdušen, da bi se ta kandidatura treh dežel znova obudila. Zagotovo velika priložnost, ne samo za slovenski šport, temveč za vso državo in širšo regijo. Za gospodarstvo, turizem, kakor koli obrnemo," je generalni sekretar OKS-a Blaž Perko na prizorišču Pekinga 2022 pozdravil idejo, ki prihaja iz avstrijske Koroške.
"Ideja je bila predstavljena s strani koroškega glavarja. Nimamo pa še konkretnih podatkov oz. vloge Slovenije v tej kandidaturi," je Perko v pogovoru za Televizijo Slovenijo potrdil, da kakšnih dodatnih podrobnosti ne more razkriti, ker morajo Avstrijci iz Koroške še predstaviti svojo idejo tako Slovencem kot Italijanom iz dežele Furlanije – Julijske krajine.
Pred 24 leti prvi resni poskus kandidature
Ideja o zimskih olimpijskih igrah treh dežel je stara že več desetletij, najresnejši poskus kandidature je bil za ZOI 2006, a se je projekt pokvaril, ker je sočasno šla Italija v kandidaturo s Torinom, ki je na koncu 1. februarja 1998 tudi dobil organizacijo 20. zimskih olimpijskih iger v letu 2006. Torino je na glasovanju s 53:36 presenetljivo gladko premagal Sion iz Švice, ki je veljal za nespornega favorita.
Celovec 2006: hokej (M) v Ljubljani, smučanje (M) v Kranjski Gori in skoki v Planici
Za projekt treh dežel je pred 24 leti kandidiral Celovec (Klagenfurt), ki pa med šesterico na koncu ni bil izbran za finalista. Po takrat predstavljenih načrtih bi v Sloveniji potekala naslednja tekmovanja:
- Ljubljana – celotni moški hokejski turnir v dveh dvoranah (Hala Tivoli in takrat predvidena Univerzitetna dvorana)
- Kranjska Gora – alpsko smučanje za moške (slalom, veleslalom in slalom za kombinacijo)
- Planica – celotni smučarski skoki in nordijska kombinacija
Večino športov bi se po takratnih načrtih odvijalo v Avstriji na Koroškem (Celovec, Mokrine, Podklošter, Straja vas, Bad Kleinkirchheim). Trbiž (Tarvisio) v Italiji bi gostil tehnične discipline alpskega smučanja za ženske, deskanje in smučanje prostega sloga ter smučarski tek. Cortina d'Ampezzo bi s svojo takrat še delujočo ledeno stezo rešil največji posamezni finančni zalogaj za vse prireditelje zimskih olimpijskih iger.
Prvi adut nordijski center v Planici
"Slovenija absolutno ni sposobna samostojno organizirati zimskih olimpijskih iger. Nimamo teh kapacitet in zmožnosti, da bi lahko sami izpeljali tovrsten ogromen projekt," je Perko jasen, da OKS ne more niti razmišljati o samostojni kandidaturi, zato pa so več kot dojemljivi za skupni nastop s sosednjimi deželami: "Zagotovo pa lahko izvedemo določena tekmovanja, določeno področje iger lahko Slovenija odlično izpelje. Imamo izredne infrastrukturne pogoje v nordijskem centru Planici. Tudi na drugih področjih, kjer so bila že izvedena velika tekmovanja."
Potrebno soglasje vlade
Ko bo znanih več podrobnosti oživljene ideje, bo OKS pristopil do slovenske vlade. "Gre za celotni projekt, kako bi se zastavilo in točno katera tekmovanja bi bila v Sloveniji. Država oziroma vlada je prva, ki mora tovrstne projekte potrditi."
Postopek in zahteve MOK-a zdaj drugačne
Ob sami potrebni infrastrukturi megalomanskega projekta, četudi le manjšega dela zimskih olimpijskih iger, pa je kot običajno odločilen denar. "Prezgodaj je govoriti, kakšni bi bili finančni gabariti. A prihodnost olimpijskih iger gre v bolj kompaktno obliko, racionalizacijo. Tako stroškovno kot organizacijsko. MOK je za to pripravil "agendo 2020+5", kjer je tovrstna kandidatura sploh možna. V preteklosti je vedno bil nosilec kandidature eno mesto ali kraj, zdaj pa se odpirajo širše možnosti," je generalni sekretar OKS-a poudaril preobrat v razmišljanju Mednarodnega olimpijskega komiteja, kar tudi povečuje možnosti morebitne vnovične skupne kandidature.
"Tudi sam postopek kandidature je zdaj drugačen. Kandidat pripravi projekt in je nato povabljen kot potencialni prireditelj s strani MOK-a, ne pa da si izbran s strani več kandidatov na glasovanju," še dodaja Blaž Perko, ki je potrdil, da se bo OKS v prihodnjih tednih podrobneje pozanimal, kaj točno so si zamislili na Koroškem in v kabinetu glavarja Petra Kaiserja.
"Treba je preučiti, kakšna točna je ideja in kakšna je vloga Slovenije v njej. Gre za ZOI 2034, torej je do takrat še kar nekaj časa," je Perko potrdil, da gre za naslednji kandidacijski ciklus.
Čez štiri leta znova v Italiji
Naslednje olimpijske igre leta 2026 se bodo sicer že odvijale v Italiji – uradna sogostitelja sta Milano in Cortina, prizorišča pa bodo zaradi trajnostnega in vzdržnega principa raztresena po vseh Dolomitih, skupno po kar 10 različnih mestih, združenih v šest prizorišč.
Postopek izbire za zimske olimpijske igre 2030 še poteka: najbolj zagreta sta Vancouver v Kanadi in Saporo na Japonskem, iz Evrope kandidirajo skupaj Španija, Andora in Francija z nosilcem Barcelono/Pireneji. Malo pred novim letom so sicer kanadski mediji poročali, da bi lahko MOK podelil hkrati organizacijo iger 2030 in 2034.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje