Mastnak je izdatno popravil svoj olimpijski dosežek iz Pjongčanga, kjer je tekmo končal na 16. mestu. Tokrat je odprl izločilne boje in v osmini finala za 27 stotink ugnal Nemca Yannika Angenenda. V četrtfinalu je ugnal Poljaka Oskarja Kwiatkowskega, ki je storil veliko napako.

Medaljo si je zagotovil z zmago v polfinalu, ko je v samem zaključku strl ruskega deskarja Victorja Wilda. Veliki finale in velika priložnost za naslov olimpijskega zmagovalca proti 36-letnemu avstrijskemu veteranu Benjaminu Karlu. Kazalo mu je odlično, imel je že lepo prednost, nato pa je le nekaj vratc pred ciljem naredil napako, precej upočasnil, kar je v mladih letih eden izmed Mastnakovih vzornikov Karl izkoristil in si priboril zlato (+0,82).

Vožnje niso bile idealne
"Tudi sam ne morem verjeti. V kvalifikacijah nisem bil tako suveren, a rekel sem si: 'bori se, kar bo, pa bo.' To sicer sploh ni bil sanjski dan. Vožnje so bile improvizirane, podlaga je bila zelo zahtevna, vsako vožnjo sem še na novo, ni bilo važno, kaj se je zgodilo predtem. Uspelo mi je kar dobro do zadnje, šeste vožnje," je svoje misli takoj po tekmi za Val 202 strnil Mastnak in priznal, da je že takoj ob prihodu na prizorišče, ko si si tekmovalci ogledali progo, vedel, da bo to zelo dolg in težek dan.

"Danes to niso bile idealne vožnje. Takšne postavitve mi delajo nekaj težav. Že na ogledu sem videl, da bo težek dan. Bila je zelo direktna postavitev, raje imam bolj zaprte, da naredim večjo razliko. Te nisem mogel najti oziroma je ustvariti," je nadaljeval in dodal: "A boril sem se. Vrgel sem srce na progo, telo je samo sledilo in osvojil sem to srebrno medaljo." Na drugo stopničko na zmagovalnem odru je stopil tudi na svetovnem prvenstvu v Park Cityju leta 2019.

"Tudi če bi se mi zlomil pancar, to ni noben izgovor"
V finalni vožnji je bil na sijajni poti, da si zagotovi naslov olimpijskega zmagovalca. Pred Avstrijcem je imel že lepo prednost, nato pa je storil napako, in zlato odličje je splavalo po vodi. "Tudi jaz sem mogoče že videl zlato ... ne, nisem videl, ker so bila očala zamegljena. Benjamin je naredil napako, me zasul s snegom, nisem niti videl ali se bova zabila ali ne. Poskušal sem odpeljati kot prejšnje vožnje, v zadnjo strmino sem prišel zelo dobro, ampak napake odločajo v našem športu. Nisi zmagovalec, dokler nisi v cilju in to sem danes doživel na lastni koži," je pojasnil Mastnak in poudaril, da mu zlatega odličja ni odnesla slaba vidljivost, temveč izključno lastna napaka: "Vplivala je moja napaka. Tudi če bi se mi zlomil pancar, to ni noben izgovor. Moral bi se odpeljati kot v prejšnjih vožnjah. Bil je finale, v katerem se je zgodilo veliko stvari."

Sorodna novica Mastnak nadaljuje slovenski deskarski niz medalj, Kotnik z bronom spisala senzacijo

"Oče me je ves čas tolažil: Dobro voziš, samo mirno glavo."
Po večerni podelitvi medalj je Mastnak poudaril, da mu brez podpore najbližjih, trenerjev, zveze, navijačev in drugih, ki so vanj verjeli, ne bi uspelo. Pri tem je izpostavil očeta Roberta, ki je tudi njegov trener. V parku Genting je bil ves čas ob njem in ga spodbujal tudi v zahtevnih trenutkih, ki jih ni bilo malo.

"Moj oče ves čas potuje z mano, trenira me in vedno verjame vame. Tudi ko mi ne gre, mi stoji ob strani. Na treningih pred tekmo nisem bil najbolj suveren, nisem se uspel prilagoditi na sneg, kot bi si želel, a me je vedno potolažil, 'dobro voziš, samo mirno glavo'. Je moj največji navijač in podpornik, po drugi strani pa je še vedno moj oče in super je imeti takšno osebo poleg sebe. Ko je prišel po zadnji vožnji s starta v cilj, mi je pokazal, da je doma kar pestro. Vsi sosedi so menda pri nas in je nora žurka. Veselim se že, da pridem v Celje ter da skupaj proslavimo z družino in prijatelji."

"Nikoli v življenju si nisem mislil, da bom v deskanju toliko osvojil."
Še enkrat je pokomentiral svojo vožnjo v finalu in poudaril, da o napaki v spodnjem delu finalnega nastopa ne razmišlja več: "Sem tak človek, ki ne gleda pretirano nazaj ali naprej. Mogoče pa še dodam sijajnejši lesk na naslednjih olimpijskih igrah. No, tudi če ne, si tega ne bom očital. Nikoli v življenju si nisem mislil, da bom v deskanju toliko osvojil. Zelo sem zadovoljen, preprosto sem si bolj želel zmage kot drugi. Morda nisem bil najhitrejši, toda želja je bila toliko večja. Res sem se boril, na kar sem najbolj ponosen. Vsi, ki so si danes pogledali razmere in postavitev, bi najbrž rekli, da mi ne more biti pisano na kožo. Vesel sem, da sem jim dokazal drugače. Za to tekmo sem živel ne le zadnjih nekaj mesecev, temveč zadnjih nekaj let. Veliko truda je bilo vloženega v ozadju. Na najpomembnejši tekmi sem bil zelo dober in tega sem res vesel."

V Džangdžjakovu je pred tremi leti zmagal, kar je ena izmed njegovih treh zmag v svetovnem pokalu. Poleg tega ima še zlato z mladinskega svetovnega prvenstva leta 2011, ko je nepričakovano osvojil naslov po prehodu iz smučarskih vod, in mali kristalni globus iz leta 2019. 31-letni Celjan v prostem času sicer rad kolesari, kajta, vozi motor in motorne sani.

Z Glorio sta se na startu vsakič smejala
Veselje na Kitajskem je lahko delil z Glorio Kotnik, ki je senzacionalno osvojila bron. "Vsakič, ko sem se vrnil na start, in sem videl, da je Gloria še v igri, sem bil noro vesel. Trenirala sva skupaj na Rogli, vem, kako je šla v sezono, kaj ji je uspelo. Tudi mene je to danes dvignilo. Vedel sem, da sva dobro trenirala, in to sva danes oba pokazala. Res sem ponosen nase in na njo," je še povedal Mastnak in zaključil: "Z Glorio se zelo dobro razumeva. Vsakič, ko sem prišel na start, sva se oba smejala. Oba sva bila dobre volje."