"Vsaka stvar, pa naj bo dobra ali slaba, je za nekaj dobra!" je moto 26-letne skakalke iz vasi Briše, ki si je pred dvema letoma poškodovala koleno. "Razmišljala sem že o tem, da bi prenehala skakati, a sem se potem odločila, da ne bom ostala na pol poti, ampak da želim svoje delo končati," je povedala v olimpijskem portretu za TV Slovenija.

Pred štirimi leti je na OI v Pjongčangu zasedla 30. mesto, v svetovnem pokalu pa se je na stopničke redno začela uvrščati šele v letošnji sezoni. Druga je bila konec novembra v Nižnem Tagilu in na novoletni dan na Ljubnem ob Savinji ter še trikrat tretja. V boju za kristalni globus je trenutno na tretjem mestu za Avstrijko Marito Kramer in Nemko Katharino Althaus.

Poudarila je, da ima odličnega športnega psihologa Klemna Kobala, ki ima zelo velik vpliv pri njenih uspehih. "Zelo dobro sva se ujela in sodelujeva že kar nekaj let."

Sorodna novica Ena tekma, dve (zgodovinski) medalji: Bogataj olimpijska prvakinja, Križnar bronasta!

S skoki se je začela ukvarjati že zelo zgodaj. "V sosednji vasi, Polhovem Gradcu, so imeli kmečke tekme z alpskimi smučmi. Ko so še za otroke naredili 10-metrsko skakalnico, sva z bratom tam skakala na tekmi. Ker naju je zanimalo, so naju starši vpisali v klub v Mostecu, od tedaj naprej pa skačem. Motorično so skoki kar zelo zahtevni. Pri nas je tehnika tista, ki je najpomembnejša, v delčku sekunde moraš narediti pravi gib. Izkušnje iz otroštva, iz različnih iger, pridejo zelo prav."

In pri čem v skokih najbolj uživa? "Najbolj mi je všeč občutek v zraku, ko je dober skok, ko te nese naravnost v dno skakalnice."

Tudi po koncu kariere se za zdaj vidi v športu. "Rada bi bila trenerka, mogoče otrok ali najstnikov. Kaj bo čez toliko časa, pa ne vem, mogoče me bo odpeljalo v druge vode. Me pa veseli kaj takšnega, kot je trenersko delo ali rehabilitacija."

Oče Bogataj: Po prvi seriji nisem bil več tako živčen

Njen oče Matjaž Bogataj je v pogovoru za Val 202 tako kot sama poudaril pomen psihologa Kobala in sodelovanje z njim označil za prelomen trenutek v njeni karieri.

Slavje doma pa je opisal takole: "Potrebovali smo kar nekaj minut, da smo prišli k sebi. Noro! Tekmo smo spremljali v družinskem krogu. Ni nas bilo zelo veliko, a je bilo bučno. Imeli smo se zelo lepo in smo zelo uživali. Res neverjetno! Že zelo zgodaj zjutraj sem bil živčen, čeprav po navadi nisem nikoli. Verjetno, ker je že na treningih konstantno dobro skakala. Po prvi seriji nisem bil več tako živčen, po televiziji je delovalo, da nima velike treme. Zaupal sem ji, da bo šlo tako, kot mora iti, v zadnjih letih je postala kar trdna."

Kaj sledi velikemu uspehu? "Dobil sem toliko čestitk, da bo tudi moj telefon pregorel. Nismo imeli nič pripravljenega, a popoldne in zvečer se bomo malce poveselili s sovaščani, navijači in podporniki. Postavili bomo tudi mlaj in transparent. Nismo verjeli, da bomo kdaj na Brišah to doživeli. Se nas je kar dotaknilo."

Nika Križnar: Sem garačka in trmasta

Tudi pet let mlajša Nika Križnar iz Delnic v Poljanski dolini, lani zmagovalka skupnega seštevka svetovnega pokala, se s skoki ukvarja že od otroštva: "Vse skupaj se je začelo leta 2008, ko sem v osnovni šoli dobila letak za dan odprtih vrat v Nordijskem centru Žiri. Sama sem imela to željo, da bi šla pogledat tja, skupaj z družino. In sem rekla, da bi začela skakati. Kot punčka sem gledala, kako uživati v skokih in se sprostiti v življenju."

Danes ji sprostitev pomeni ustvarjanje v kuhinji, kjer odmisli težave pri skokih. "Rada sem v kuhinji, že mami nas je porabila doma. Ko sem odšla živet k fantu, pa sem začela malo sama ustvarjati."

Odraščala je na kmetiji, čemur pripisuje velik pomen. "Kar sem pridobila v družini, mi je prišlo prav tudi v športu. Sem garačka in trmasta. Vesela sem, da prihajam iz velike družine, v kateri se zelo dobro razumemo. Kmetija ti da še tisto dodatno stvar pri športu, ker delaš doma in pomagaš staršem. Od tam črpam vso to energijo in vztrajnost. Doma mi je bilo najboljše, ko sem na vrtu plela z mamo, velikokrat me je porabila za to in sem bila zelo vztrajna. Najslabše oziroma najbolj mučno pa mi je bilo grabiti travo na soncu na travniku."

Ker ima rada živali, si je kupila psička Maksa, ki jo vedno spremlja, zelo pa ga pogreša, ko je na potovanjih.