Tja je v iskanju zaslužka in morda tudi slave pripotovala 18-letna ruska drsalka Eteri Georgievna. Kariero je začela pri petih letih, po njenih besedah prepozno, da bi lahko računala na vrhunske dosežke. Do ZDA je prispela po večmesečni poti, polni muk, saj so ji vmes preklicali vizum in je v deželo sanj nazadnje prišla brez denarja, pogodbo pa so Američani zaradi zamude preklicali. Zatočišče je našla v mladinskem centru in spala na tleh. Še preden je v Oklahomi našla začasno delo, je preživela teroristični napad, najhujši do tedaj v ameriški zgodovini. Do službe ji je pomagal gasilec, ki jo je našel skrito v kleti sosednje stavbe.

Eteri je nato še štiri leta delala kot trenerka v Združenih državah. Morda so jo težke okoliščine in ovire, ki jih je morala premagati, ne le utrdile, ampak prepričale, da nobena težava ni prevelika, da je pot do vrha pač posuta s trnjem in da so spotoma nujne tudi žrtve. Njen prvi mednarodni trenerski uspeh se je zgodil pred osmimi leti, takrat je na evropskem prvenstvu v Budimpešti zlato medaljo osvojila njena varovanka, 15-letna Julija Lipnicka. Strokovnjaki so ji napovedovali bleščečo kariero, vendar pa se je po olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je osvojila zlato na ekipni tekmi in zasedla 6. mesto na posamični preizkušnji, njen vzpon končal. Čez dve leti je pri 17 končala kariero zaradi poškodb in anoreksije.

Medtem pa je Eteri Tutberidze žela uspehe z drugimi tekmovalkami, vsako leto je v člansko konkurenco pripeljala vsaj eno novo 15-letnico. Jevgenija Medvedjeva je dvakrat postala svetovna prvakinja, Alina Zagitova je bila v Pjongčangu olimpijska prvakinja, njene varovanke so med drugim še Elizabet Tursinbajeva, Aljona Kostornaja, Ana Ščerbakova … Vse so kariero končale pred 20. letom ali pa si našle druge trenerje.

Ta izjemno uspešen trenerski sistem se je prvič zamajal pred tremi leti, ko je članica njenega kluba, 13-letna Anastasija Šabotova, na družbenem omrežju odgovarjala na vprašanja sledilcev in med drugim povedala: "Kako priti do vrhunskih rezultatov? Treba je popiti dovolj dopinga in potem lahko držiš visoko raven. To je vse. Le pravi doping moraš uporabiti."

Sledilo je podvprašanje, ali je to stalna praksa v njenem klubu in ali to počne tudi olimpijska prvakinja Alina Zagitova, na kar je deklica odgovorila: "Seveda, kaj pa drugega."

Nadaljevanje zgodbe je predvidljivo in še bolj kot to žalostno. Deklica je postala tarča spletnega nadlegovanja, zaščitila je ni niti njena mama, ki se je bolj ukvarjala s tem, kako ohraniti njene tekmovalne možnosti.

Na njene besede se je v intervjuju z Vladimirjem Poznerjem odzvala tudi Eteri Tutberidze:
"Zelo mi je žal, ko vidim 13-letno dekle, ki misli, da je za vrhunski rezultat dovolj, da poješ dober doping. Razumem tudi, da pri tem ni osamljena, to je značilno za sodobne generacije. Očitno je to zanjo edina formula uspeha, po njenem mnenju ni treba iti na led in trše trenirati. Ko sem prebrala, kaj je izjavila, sem si mislila: Dobro, želim ti srečno pri iskanju pravega dopinga. Morda je pa dober doping še boljši od mame in trenerjev."

Šabotova je nekaj mesecev pozneje – bojda na lastno željo – prejela izpisnico moskovske drsalne zveze in prestopila v ukrajinsko reprezentanco. V tej sezoni je prvič nastopala v članski konkurenci in si zagotovila olimpijski nastop.

Med nastopajočimi v ženski posamični konkurenci je vendarle tudi aktualna evropska prvakinja in najboljša drsalka te sezone Kamila Valijeva. Na ruskem prvenstvu je 15-letnica oddala pozitivni vzorec, zato je zdaj pod drobnogledom tudi ruska zlata medalja na ekipni tekmi. Mednarodno športno razsodišče ji je nastop sicer dovolilo, vendar bo v vsakem primeru morala na podelitev še počakati.

Ker gre za mladoletno osebo, ki nikakor ni mogla in tudi ne bi smela sama odločati o jemanju nedovoljenih sredstev, so stvari dodatno zapletene. Zelo verjetno se bodo Rusi morali odločiti, ali bodo pod vlak vrgli Valijevo ali Tutberidze, povsem jasno pa je, komu se lažje odrečejo.

Obtožbe na račun Tutberidze namreč mečejo črn madež na vse večje uspehe ruskih drsalcev v zadnjih letih. Nekaj tekmovalcev in trenerjev je stopilo v bran Valijevi in razkrilo metode, ki jih pri oblikovanju otroških talentov uporablja Tutberidze. Ustrahovanje, zasmehovanje, treningi za poškodovane drsalce so po njihovih besedah sestavni del njenega repertoarja.

Na ruskih družbenih omrežjih se je zato v zadnjih dneh pojavil ključnik #pozortutberidze ali po naše Sram te bodi, Tutberidze. Vendar pa je pri tem zaznati tudi precej dvoličnosti. Za vse prej omenjeno so ti, ki se zdaj oglašajo, vedeli že prej, pa nihče ni odprl ust, ko je bil še čas. Tiho so bili Rusi, tiho je bila mednarodna drsalna zveza, tiho so bili tudi drsalci iz drugih držav. Tutberidze pa je medtem rusko žensko drsanje, ki je pred 10 leti životarilo na robu deseterice evropskih prvenstev, pripeljala na vrh sveta. Zato je bolj kot njene metode treba pogledati v bistvo vrhunskega športa v celoti.

Šport je navdihujoč, vendar pa vrhunski šport že dolgo ni več zdrav. Skoki s štirimi obrati so res nekaj izjemnega, vendar ... je za nekaj prvakinj ali prvakov treba žrtvovati stotine otrok, potem pa celo prvake, ko opravijo svojo nalogo in ugasnejo kot utrinek, odvreči kot solato na kompost?