Slovenci bi morali prejšnji teden odigrati dve kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo proti Poljski in Turčiji, a sta zaradi okužb z novim koronavirusom odpadli.

"Delali smo taktične stvari tako v obrambi kot v napadu. Veliko smo trenirali, ponavljali in se učili. Skratka, videti je bilo super. Duh v ekipi je bil izvrsten. Rekel bi, ena dobra popotnica za naprej," o tednu priprav v Zrečah pravi Zorman, dolgoletni kapetan Slovenije in rekorder po številu nastopov (225).

Za Zormana je leto 2020 na neki način prelomno, saj je začel samostojno trenersko pot na klopi Trima Trebnje, kar pomeni, da se je po letih igranja in življenja v tujini vrnil v Slovenijo in se z družino preselil v novo hišo v Novem mestu.

Ne moreva mimo novega koronavirusa. Pripravljali ste se na tekmi s Poljsko in Turčijo, a na koncu zaradi okužb niste odigrali nobene. Kako ste se sprijaznili s tem?
Živimo v zahtevnem času. Ves svet se spopada s tem virusom, športniki nismo izjema. Poskusili smo vse narediti, da bi se izognili okužbam, a na koncu nam ni uspelo. Imeli smo dve okužbi v ekipi in na žalost je bilo treba odpovedati tudi tekmo s Turčijo. Kljub temu je bilo pozitivno to, da smo bili prvič po januarju ves teden skupaj, tako da smo marsikaj nadgradili in izpilili.

Ali je bilo kaj nejevolje, ker je srečanje s Turčijo odpadlo zaradi okužb v slovenski reprezentanci?
Seveda je bilo. Pripravljaš se ves teden, tekma je neka nagrada treningov. Vsi raje igrajo tekme, kot pa trenirajo. Lahko torej
rečemo, da je jagoda na torti odpadla. So pa zaradi tega kakšni igralci dobili kakšen dan več za druženje s svojimi najbližjimi, kar pa je tudi na neki način sreča v nesreči. Torej, vedno je treba gledati pozitivne stvari.

Ste zadovoljni z opravljenim delom v Zrečah? Čemu ste dali največ poudarka?
Mislim, da smo vsi zelo zadovoljni. Škoda sicer, da so zaradi novega koronavirusa manjkali nekateri pomembni igralci (Blaž Blagotinšek, Darko Cingesar, Nik Henigman, op. a.). Vsem stvarem smo se posvetili. Delali smo taktične stvari tako v obrambi kot v napadu. Veliko smo trenirali, ponavljali in se učili. Skratka, videti je bilo super. Duh v ekipi je bil izvrsten. Rekel bi, ena dobra popotnica za naprej.

Ali sta imela s selektorjem Ljubomirjem Vranješem v mislih tudi že kaj svetovno prvenstvo, ki vas čaka januarja prihodnje leto v Egiptu?
Seveda, da sva. Po eni strani je glede na današnjo situacijo vprašanje, ali je smiselno gledati daleč naprej. A po drugi strani svetovno prvenstvo skoraj zagotovo bo. Podobno kot v Ligi NBA, torej čisti mehurček, nobenih stikov. In mislim, da bo na visoki ravni. Dogovorili smo se, da se moramo čim bolj čuvati, saj bo to prvenstvo oziroma sestavo reprezentanc skoraj zagotovo krojila korona.

Komentar skupine H. Slovenija se bo v prvem delu pomerila z Južno Korejo, Rusijo in Belorusijo. V drugi del napredujejo prve tri reprezentance.
Ni lahka skupina, a za nas ni bilo nikoli lahko. Na zadnjem evropskem prvenstvu (4. mesto na Švedskem, op. a.) smo pokazali največji motiv in željo. Zdaj mora biti motiv po medalji še večji. Skupina ni tako atraktivna, je pa zahtevna. Južna Koreja igra atipičen rokomet, pokrivajo po celem igrišču, kar zahteva veliko 'fizike'. Tudi Belorusi in Rusi so neugodni, obe ekipi sta v vzponu. Čaka nas torej težka pot, a daleč od tega, da bi se mi bali. Spoštujemo vsakogar, ne bojimo se nikogar. Tako se moramo tudi postaviti, igrati in upravičiti vlogo favoritov skupine.

Kako bi ocenili sodelovanje z Vranješem v zadnjem slabem letu, odkar je bil postavljen na položaj? Sta se ujela?
Vsak ima svoj slog igre in pogled na rokomet, a kljub temu sva se ujela, nihče ne rine z glavo skozi zid. Imam to srečo, da me Ljubo spoštuje in upošteva tudi moje nasvete. Dal mi je občutek pomembnosti in tega, da nisem neki privesek. Vse analize delava skupaj, izmenjujeva si mnenja. Sem izredno vesel, da sem lahko del njegove ekipe. Iz dneva v dan se naučim veliko.

Letos ste se podali na samostojno trenersko pot, saj ste prevzeli vodenje Trima iz Trebnjega. Kakšni so vtisi po prvih mesecih? Kaj je najtežje?
Vtisi so za zdaj super. Začeli smo v redu, nad pričakovanji, kar daje še dodaten motiv, zagon in veselje do dela. Najtežje je spremeniti miselnost. To je iz amaterstva, polprofesionalizma preiti v profesionalizem. Jaz se grem samo profesionalizem. To se znam iti, drugo mi je tuje. Nismo še čisto preklopili, a so fantje na pravi poti, kar dokazujejo na igrišču. Smo na dobri poti, fantje iz dneva v dan izboljšujejo lastnosti in pridobivajo zmagovalno miselnost.

Kot igralec ste bili temperamentni. Kako zdaj krotite čustva na klopi? Vas zamika, da bi kdaj stekli na igrišče?
Iz tekme v tekmo napredujem. Gledal sem posnetek srečanja z Gorenjem, ko smo izgubljali pet golov razlike, pa sem bil kar miren. Zavedam se svojih lastnosti. Učim se vsak dan in poskusim popraviti neke stvari. Kaj veliko sicer ni filozofirati. Na koncu je najpomembnejše to, kaj dobrega igralci od tebe odnesejo. Skušam biti vsak dan mirnejši in boljši.

S Trimom ste odlično začeli prvenstvo s šestimi zaporednimi zmagami. Ali lahko vzdržite ta tempo do konca, torej se lahko vmešate v boj za naslov?
Pred časom so nas malo načele poškodbe in korona. K sreči pa je nato prišla ta reprezentančna pavza. Tako da smo v ponedeljek sploh prvič trenirali v polni postavi, česar sem bil zelo vesel. Igralci so napolnili baterije. Pred nami je zdaj šest tednov v ritmu torek–sobota. Verjamem, da smo sposobni vzdržati. Ne obremenjujemo se s prihodnostjo. Bomo videli. Najpomembneje mi je, da zmagamo vsako naslednjo tekmo. Celje je še vedno številka ena, institucija slovenskega rokometa. Ko se oni odločijo, da bodo odigrali tako, kot znajo, jim ne pride blizu nobena ekipa. Seveda bomo mi vedno iskali svoje priložnosti in jih zgrabili z obema rokama. Kandidata za vrh sta še Gorenje in Ribnica, ki pa igra po sistemu toplo–hladno. Za Ribničane kljub zadnjem porazu s Koprom verjamem, da so konkurenčni za vrh. Je pa še nekaj ekip, s katerimi lahko izgubiš, če nisi pravi. Sploh gostovanja v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Ormožu in Kopru so zahtevna.

Po dolgih letih življenja v tujini ste se vrnili domov. Z družino živite v Novem mestu, kjer ste si zgradili hišo. Verjetno je ta sprememba na vas vplivala zelo blagodejno, kajne?
Seveda, po vseh letih sem se najedel tujine. Vrnitev domov je bila zelo dragocena. Ni lepšega kot biti doma z družino v novem domu in imeti službo blizu. Bog me je pogledal, nasmehnila se mi je sreča in za zdaj je vse v superlativih.