Kuba, Zelenortski otoki in Argentina so reprezentance, ki so jih Slovenci na svojem 11. tovrstnem turnirju premagali, Islandija, Egipt in Hrvaška pa so se izkazali za premočne tekmece. Varovanci Uroša Zormana, ki so avgusta navdušili s predstavami v olimpijskem Parizu, niso izpolnili cilja uvrstitve v četrtfinale, tudi igra ni bila na isti ravni kot pod petimi krogi. Borbenosti in nepopustljivosti jim ne more nihče očitati, da bi bili konkurenčnejši v boju za mesto med osmimi najboljšimi, pa je bil napad premalo učinkovit, saj je manjkala prava koncentracija.

Sorodna novica Zorman: 13. mesto ni naša realnost. Zagotovo sodimo višje.

Tako so na kolena v hrvaški prestolnici spravili le reprezentance nižjega kakovostnega razreda. Na zadnjem obračunu proti gostiteljem (29:26), ko so ostali tudi brez možnosti za preboj v četrtfinale, pa so sicer pokazali največ. Po odličnem začetku so že v prvem polčasu malce popustili, v drugem pa so bili Hrvati na krilih polne Arene boljši. V slovenskem taboru so negodovali nad domačinskim kriterijem sojenja, čeprav zelo razočarani po (pre)hitrem izpadu, pa so dodali, da zaradi zadnje tekme lahko dvignjenih glav odhajajo domov.

Janc prvič v vlogi kapetana

"Na zadnji tekmi so bili pod pritiskom Hrvati, ampak kot sem obljubljal že po tekmi z Egiptom, smo se borili do konca. Ta tekma za nas ni imela velikega pomena, ampak smo dali vse od sebe za grb in za ponos. Borili smo se za svojo državo. Kot kapetan sem zelo ponosen na ekipo in mislim, da lahko dvignjenih glav zapustimo prvenstvo," je povedal Blaž Janc in nadaljeval: "Nedvomno bolečina ostaja. Če bi tako predstavo pokazali proti Egiptu in Islandiji, bi bila zgodba drugačna. Toda tak je šport. Mogoče je bilo naloženega preveč pritiska. Treba bo narediti analizo in videti, kako naprej."

"Na koncu moramo biti pošteni in iskreni, da nismo premagali ene resne reprezentance. Smo pa s to zadnjo tekmo pokazali, da lahko. Da želja in energija sta prisotni. Treba je iti naprej in se boriti," je dodal desno krilo Barcelone, ki je na prvenstvu, na katerem se je podpisal pod 24 golov, igral veliko tudi na desnem zunanjem. Na tem položaju se morda najbolj pozna t. i. menjava generacij. Dolga leta je bil tu nepogrešljivi Jure Dolenec, eden treh iz olimpijske postave, ki na to prvenstvo ni odpotoval. Toda kasneje je nekdanji Blažev soigralec pri Barci vendarle zaigral v Zagrebu, ko se je odzval selektorjevemu klicu po poškodbi Nejca Cehteta. Janc je sicer po njem podedoval kapetanski trak: "Mogoče mi prvo prvenstvo v tej vlogi ne bo ostalo v najlepšem spominu, sem pa zagotovo ponosen, da sem lahko prvič zastopal Slovenijo na tako velikem tekmovanju kot kapetan in upam, da jih bo še veliko."

Na koncu zasluženo domov po drugem delu

Novopečeni kapetan je bil drugi slovenski strelec v Zagrebu. S 34 zadetki je bil najboljši Aleks Vlah, najnevarnejši igralec izbrane vrste z razdalje. Proti Hrvaški je Primorec mrežo zatresel petkrat: "Dobro smo se počutili in prikazali igro, kot si jo želimo in v kakršni uživamo. To je ta hitra igra, predvsem brez napak. Žal je prvenstva prehitro konec. Na koncu smo si to tudi zaslužili, saj smo izgubili tisti dve najpomembnejši tekmi. Moramo ga čim prej pozabiti in se sestaviti nazaj. Je bilo pa lepo igrati pred polno Areno. Ne zgodi se vsak dan, da igraš pred takšnim občinstvom. Mislim, da smo vsi uživali v tem. Bili smo brez pritiska, ampak bi raje videl, da bi ga imeli, saj bi pomenilo, da potem še ni bilo vse odločeno."

Na vprašanje, ali je bil pritisk kriv, da so Slovenci na odločilnih dvobojih z Egiptom in Islandijo naredili toliko tehničnih napak, kar je odločilo tekmi, je odgovoril: "Težko je najti razloge, ampak mislim, da pritisk ni bil to. Upam, da ne, ker če je to zaradi pritiska, potem igramo napačen šport. Morali bi biti vajeni tega in takih tekem. Tudi smo. Pritisk ne more biti izgovor. Zdaj se moramo najprej dvigniti in končati te kvalifikacije. Rokomet je šport, kjer so prvenstva vsako leto, tako da se lahko prejšnji turnir hitro pozabi, če si ga odigral slabše. Se pa tudi hitro poruši vse tisto, kar si gradil. Mi zdaj znova začenjamo nekako od začetka in se bomo potrudili, da pridemo na raven, na kateri smo že bili."

"Težko je po tem prvenstvu povedati kaj pametnega. Če bi lahko vzeli kaj pozitivnega, je to, da je bila neka menjava generacije in da smo bili praktično na vseh tekmah, ki smo jih izgubili, zraven oziroma izenačeni. To so bili nasprotniki, ki so nekako v našem rangu. Smo pa, kot smo večkrat ponovili, naredili preveč napak in izgubili preveč žog. Že če bi to število zmanjšali, bi verjetno bili v prednosti, zagotovo pa bližje uspehu. Recimo pa, da sta to dve stvari, ki nam lahko dajeta pozitivne misli za naprej," je še povedal 27-letni član danskega Aalborga.

Od Zagreba so se poslovili z dobro igro

Kot je selektor večkrat poudaril, je bil z obrambo zadovoljen. Njen steber je že vrsto let Blaž Blagotinšek, nepogrešljivi člen centralnega bloka, ki ni mogel skrivati razočaranja: "Težko kaj reči, saj so glave še vroče. Za nami ni najboljše prvenstvo. Želja je bila, da gremo vsaj v četrtfinale. Toda nimamo kaj, tak je športi in zgodi se tudi tako prvenstvo. Zdaj smo povezali leto in pol praktično brez odmora. Mogoče se je vse nakopičilo, čeprav to ni izgovor."

Tako kot soigralci in Zorman je bil tudi on zadovoljen s prikazanim na dvoboju s Hrvaško: "Ta tekma nam ni ničesar prinašala, smo si pa rekli, da se hočemo od prvenstva vsaj posloviti z dobro igro in dostojno predstavo. Da ne razpademo. Mislim, da smo lahko zadovoljni in si čestitamo, saj smo dali vse od sebe. Na koncu nam je zmanjkalo nekaj minut. Mogoče malo sreče, mogoče tudi nekatere druge stvari in odločitve. Toda to je za nami in čestitam Hrvatom, da gredo naprej."