Slovensko smučanje pod taktirko vodje alpske panoge Mihe Verdnika posluje kot v najboljših časih. Že letos mu bo uspelo sanirati vse pretekle finančne grehe. Verdniku je predvsem uspelo povečati sponzorski interes za slovensko smučanje: "Trenutno je slovensko alpsko smučanje veliko stabilnejše kot na začetku prejšnjega štiriletnega obdobja. Načrt je, da bomo v naslednjih dveh letih sanacijsko obnovili panogo."

Za 2,5 milijona evrov proračuna
Proračun alpske panoge se letos povečuje na 2,5 milijona evrov, predvsem po zaslugi večjega vložka pokroviteljev. Ob začetku novega olimpijskega obdobja bodo po Verdnikovih napovedih pokrovitelji v slovensko smučanje vložili kar 1,4 milijona evrov, medtem ko je bil še pred letom dni ta vložek le 800 tisoč evrov. Gre tako rekoč za tektonski premik, ob tem, da najboljša smučarka zaradi poškodbe zadnjo zimo ni smučala in da je slovenska reprezentanca Pjongčang zapustila brez medalje.

"Denar, ki ga dobivamo iz javnih virov, ostaja iz sezone v sezono približno enak, zato je moja strategija za prihodnost takšna, da si je treba bolj prizadevati za sponzorska sredstva in tam dvigovati znesek, saj je to znesek, na katerega lahko sami vplivamo. To je znesek, ki smo ga v zadnjih štirih letih močno povečali in tudi cilj za naslednje štiriletno obdobje je zelo visok."

Vogrinec zapušča mednarodno prizorišče
Novo (oziroma staro, saj ni sprememb) trenersko zasedbo je alpskemu odboru predstavil predsednik strokovnega sveta za alpsko smučanje Grega Benedik, ki naj bi v tem tednu v Mednarodni smučarski zvezi v izvršnem odboru za alpsko smučanje nadomestil Toneta Vogrinca. Benedik ocenjuje, da so odgovorni trenerji za svetovni pokal naredili malo napak in veliko dobrega in pravi, da novo olimpijsko obdobje v slovenskem smučanju ni klicalo po tektonskih premikih:

"Vse trije glavni in odgovorni trenerji so naredili precejšnje delo v zadnjih treh letih. Niti nismo razmišljali o nekih spremembah. Z njimi smo se pogovorili, pripravljeni so delati še štiri leta. So pa stvari šepali v drugi ligi, v ekipi za evropski pokal, in tam so spremembe. Želimo pa si, da bi imeli glavni trenerji iz A-ekip besedo tudi v B-ekipah, da bi imeli tudi strokovnega šefa, ki bi to znal koordinirati in stvari peljati v pravi smeri."

Valenčič vodja ekipe za evropski pokal
V slovenskem smučanju bodejo v oči slabši rezultati v evropskem pokalu in vrzel med najboljšimi tekmovalci in tistimi, ki naj bi se počasi vključevali v svetovni pokal. Kljub nasprotovanju odbora, da bi žensko ekipo še naprej vodil Igor Zagernik, glavni ženski trener Denis Šteharnik vztraja, da Zagernik ostaja njegova desna roka. V moškem smučanju bo ekipo evropskega pokala prevzel nekdanji slalomist Mitja Valenčič, ki mu bo tako Klemen Bergant na neki način spet postal šef, kot mu je bil ob koncu kariere.

Dobro vodenje ekip drugega ranga je ta hip ključno vprašanje slovenskega smučanja, saj to v zadnjem času ni delovalo. Ni bilo dovolj dotoka svežih moči v ekipe svetovnega pokala in prav zaradi nezaupanja v ta sistem zaledja, se je v slovensko smučanje razširil fenomen individualnih ekip.

Individualne ekipe niso prihodnost
Grega Benedik: "Individualne ekipe so odraz ne najboljšega dela v preteklih letih, govorim za deset let nazaj. Individualne ekipe, tako kot so bile organizirane v Sloveniji, k nam ne sodijo. Prizadevamo si, da bi te individualne ekipe na pravi način integrirali v delo SZS-ja. To nalogo smo v preteklem letu naložili odgovornim trenerjem. Letos bomo pripravili tudi pravilnik, kako se vključevati v te najboljše ekipe in mislim, da bomo tudi na tem področju naredili korak naprej in bo teh individualnih ekip čim manj. To ni prihodnost."

Najbolj pereča točka zadnjega alpskega odbora je bila, kako tekmovalce iz nižjega ranga vključevati na priprave in tekme ekip svetovnega pokala. Glede tega mora odbor korespondenčno pripraviti jasnejše smernice in merila do alpskega zbora konec meseca.

Kot v nekih drugih časih ...
Sicer pa vedno, ko spremljamo te seje na SZS-ju, dobivamo vtis, da je ustroj že ene same panoge nenormalno razdrobljen, da način delovanja in statut temeljita na nekih drugih časih in da vse skupaj kar kliče po enotnejši strukturi, od direktorja navzdol. Tako ima alpska panoga zdaj vodjo, ki skrbi za denar, vendar načeloma ne more vplivati na njegovo porabo, panoga ima predsednika strokovnega sveta, ki je odgovoren za trenersko strukturo, vendar mu lahko odbor in zbor odločitve lahko izpodbijata. Poleg tega je tu še predsednik alpskega zbora in odbora, ki bi lahko teoretično tudi 'zminiral' vse, kar v panogi sprejmemo.

Kakor koli, v upanju, da bo panoga nekoč bolj racionalno in centralno vodena, smo lahko trenutno kar zadovoljni, da stvari dokaj dobro delujejo.