Morda niso tako obiskane kot Kitzbühel ali tako nore kot Schladming, toda tekme na Vitrancu so poslastica tako za gledalce kot za smučarje.
Drug za drugim so polni hvale o zahtevni, a enkratni podkorenski strmini, ki velja za eno izmed klasik v svetovnem pokalu.
Tu so zmagovali le najboljši, najbolj tehnično podkovani smučarji - serijski zmagovalci so Alberto Tomba, Benjamin Raich, pa tudi Bode Miller in zdaj njegov dostojni naslednik Ted Ligety.
Pri njem lahko govorimo že o pravi ljubezenski zvezi z Vitrancem - 25-letni Američan je prav tu, v kraju, od koder prihaja njegov serviser Aleš Kalamar, dosegel skoraj vse svoje prvence - prve točke v svetovnem pokalu, prva zmaga v evropskem pokalu, prve stopničke ... in letos mu je s petkovo zmago na veleslalomu uspel tako želeni in tako redki hat-trick.
"Dokler bom zmagoval, se ne bom naveličal odgovarjati na to vprašanje," nam je povedal Ligety, potem ko so ga novinarji že sedemnajstič v eni uri vprašali, zakaj je ta hrib tako poseben.
Legende na Vitrancu
Junak konca tedna je bil še mladi, 20-letni Avstrijec Marcel Hirscher, ki mu vsi napovedujejo, da bo nekoč zmagovalec skupnega seštevka setovnega pokala. "No risk, no fun," je odgovoril novinarjem, ki so ga spraševali, zakaj vedno toliko tvega na progi, da je videti že kot kak norec med količki.
Sedmo silo je navduševal tudi eden najbolj simpatičnih smučarjev ta hip, Norvežan Kjetil Jansrud, ki je v veleslalomih dosegel tretje in drugo mesto.
In tu je še Rainfried Herbst, ki je z zmago na slalomu potrdil, da je ta hip najboljši slalomist sveta. Tako meni tudi njegov rojak Franz Klammer, ki nam je v intervjuju dejal, da je prav Herbst najpopolnejši slalomist, in mu tudi napoveduje olimpijsko zlato.
Klammer, legenda belega cirkusa in najboljši smukač vseh časov, je bil le eden izmed zvenečih imen, ki so se te dni ustavili v Kranjski Gori - v ciljni areni smo lahko videli prisrčno objemanje Klammerja z Albertom Tombo, pa Tombovo šarmiranje Janice Kostelič, tu sta bila tudi domača heroja Bojan Križaj in Jure Košir.
Darilo iz Švice
Kranjski Gori je šel letos nedvomno na roke tudi zgodnejši termin (običajno je na koledarju marca, ko organizatorje že malce skrbi snežna podlaga) in nenadejana tretja, dodatna tekma, ki so jo na Vitrancu dobili po odpovedi veleslaloma v Adelbodnu.
Navdušenci nad belim cirkusom smo bili zaradi dodatnega dneva smučarskega praznika nedvomno hvaležni vremenskim bogovom v Adelbodnu, tekmovalci in njihove ekipe pa tako ali tako imajo Kranjsko Goro za eno najlepših tekem sploh.
Iz nekega razloga je celo večerni program, nekdaj skorajda sramota za postajo svetovnega pokala, v zadnjih letih pridobil, tako da zdaj ni malo takih, ki nam zatrjujejo, da je Kranjska najzabavnejša postaja na celem programu.
Kitz in Schladming sta že nora, a Kranjska da ima nekaj več, neki domač občutek, ki ga doživiš, ko v edinem živahnem lokalu v mestu nazdravljaš s smučarji, trenerji in z drugimi znanimi obrazi svetovnega pokala. Po zaslugi Jureta Koširja pa je zdaj z Eksplozijo zabave poskrbljeno tudi za množice.
Prostora za izboljšavo je še
Edina črna pika morda je še vedno občasna štoravost organizatorjev - slišali smo, denimo, pritožbe nad postavitvijo stranišč na tekmi zunaj ograde, tako da si moral nazaj v vrsto, če si hotel na WC.
Ali pa nespretnost pri strežbi in organizaciji petkove gneče v prej omenjenem lokalu. Izbira glasbe (tako izvajalke v živo, ki je tri dni zapored pred tekmo odpela eno in isto pesem, kot tudi pesmi med nastopi tekmovalci) je bila naravnost obupna, tako da so še tekmovalci zavijali z očmi.
V oči pa so bodle tudi skupinice mrtvo pijanih Slovencev in Avstrijcev, ki so že navsezgodaj poskrbeli za nekaj izgredov pred veličastno kuliso zasneženih gora. A verjetno je to treba vzeti v zakup pri prizorišču, ki pridobiva ugled "žurerske prestolnice svetovnega pokala". Kako bo šele prihodnje leto, ko Vitranc praznuje jubilejno, 50. izdajo.
V koledar si označite datuma 5. in 6. marec.