Soči je mesto ob Črnem morju, v katerem živi okrog 400 tisoč ljudi. Glavna gospodarska dejavnost je turizem - poleti morski, pozimi pa smučarski. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1864 in je razcvet doživelo med vladavino Stalina, ki je imel tam tudi počitniško hišo. Soči je tudi drugo najdaljše mesto na svetu, saj se razteza kar 148 kilometrov vzdolž Črnega morja - od vasi Magri do meje z Abhazijo. Najdaljše mesto na svetu je sicer Cuidad de México. V Sočiju začeli iz nič Medtem ko sta imela preostala kandidata za zimske olimpijske igre (Pjeončang in Salzburg) že precej dobro razvito infrastrukturo in bi morala obstoječe objekte nekoliko obnoviti ter tu in tam zgraditi še kakšnega novega, so v Rusiji začeli iz ničle. Zgradili so vseh pet novih objektov v obalnem delu, prav tako so morali urediti tudi vseh pet prizorišč na Kavkazu. V spodnji fotozgodbi vam predstavljamo vseh 11 prizorišč letošnjih, že 22. zimskih olimpijskih iger.
Obalni del prizorišč letošnjih zimskih olimpijskih iger med gradnjo. Ob vseh objektih bo zvečer še posebej živahno na t. i. ploščadi 'Medal Plaza' - prizorišču slovesnih podelitev medalj. Vsak večer bodo najboljši športniki tu prejemali kolajne pred 20 tisoč gledalci. Foto: EPA
Olimpijski stadion Fišt - Fišt je najvišja gora v delu Kavkaza, kjer leži Soči, in v tamkajšnjem narečju pomeni 'bela glava'. Znamenitost stadiona je, da bodo imeli gledalci med drugim na njem ves čas odprt pogled na morje in na gore. Objekt sprejme okrog 40 tisoč ljudi, odprli so ga leta 2013, stal pa je nekaj več kot 600 milijonov ameriških dolarjev oziroma 440 milijonov evrov. Stadion bo gostil odprtje in zaprtje olimpijskih (ter pozneje še paraolimpijskih) iger, potem pa ga bo za domače tekme uporabljala ruska nogometna reprezentanca. Aluminijasti strehi nad tribunami sicer krasi kar 38 tisoč LED-luči. Foto: Reuters
Ledena dvorana Bolšoj - dvorana, ki so jo zgradili leta 2012 in lahko sprejme okoli 12 tisoč gledalcev. Njena oblika ponazarja zamrznjeno kapljico in bo eno največjih olimpijskih prizorišč za organizacijo dogodkov. Prvo tekmovanje, ki so ga izvedli v tej dvorani, je bilo mladinsko hokejsko prvenstvo leta 2013. Dvorana bo skupaj z areno Šajba gostila hokejski olimpijski turnir. V njej bo dve tekmi odigrala tudi slovenska hokejska reprezentanca, in sicer z izbranima vrstama Rusije in Slovaške. Tako kot olimpijski stadion tudi ta objekt od zunaj krasi več tisoč LED-lučk. 38 tisoč, če smo natančni. Ime 'Bolšoj' svet spominja na ruski teater Bolšoj, na tradicijo in na uspeh. Foto: EPA
Palača zimskih športov Iceberg - palača, v kateri bodo nastopali hitrostni in umetnostni drsalci. Za njeno gradnjo so uporabili 15 tisoč ton jekla in porabili 43,9 milijona ameriških dolarjev (32,3 milijona evrov). Palača spominja na velikanski kos ledu, po olimpijskih igrah jo bodo uporabljali za drsanje na ledu, omenja se tudi možnost, da bi jo spremenili v velodrom za dirkalno kolesarstvo. Foto: EPA
Drsališče Adler Arena - v tej areni bo lahko uživalo osem tisoč ljubiteljev hitrostnega drsanja. Gradnja je stala 32,8 milijona ameriških dolarjev (dobrih 24 milijonov evrov). Objekt ovalne oblike vsebuje dve progi in eno posebno progo za trening. Z več kot 37 kilometri cevovodov, ki so namenjeni ogrevanju in hlajenju, lahko povsem nadzorujejo temperaturo in vlažnost v dvorani. Po olimpijskih igrah bodo dvorano spremenili v ekshibicijski center. Foto: EPA
Arena Šajba - dvorana je videti kot 'šajba' oziroma plošček. Dvorana bo gostila hokejske tekme, sprejme 7.000 gledalcev in je od druge hokejske dvorane Bolšoj oddaljena zgolj 300 metrov. V njej bo 16. februarja tekmo proti Združenim državam Amerike odigrala tudi slovenska hokejska reprezentanca. Njena gradnja je stala 27,2 milijona ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 20 milijonov dolarjev. Objekt krasi 45 tisoč LED-luči. Najzanimiveje je, da bodo dvorano po končanih olimpijskih in paraolimpijskih igrah razstavili in jo preselili v drugo rusko mesto. Foto: EPA
Kerlingcenter Kocka ledu - dvorana, ki so jo zgradili leta 2012, bo gostila tekmovanje kegljanja na ledu (kerling). Gradnja je stala 14 milijonov ameriških dolarjev (10,3 milijona evrov) in sprejme do tri tisoč gledalcev. Sivo-srebrna zunanjost, sestavljena iz toniranega stekla v grafitnem odtenku, naj bi ponazarjala kamen, podoben tistim, ki jih uporabljajo za kegljanje na ledu. Foto: EPA
Zimsko središče Rosa Hutor - prizorišče tekem v alpskem smučanju je oddaljeno približno 40 kilometrov od olimpijskega parka. Vse proge je zasnoval priznani arhitekt Bernard Russi z Mednarodne smučarske zveze, njihova skupna dolžina je 20 kilometrov. Foto: EPA
Skakalni center RusSki Gorki - 95- in 125-metrski skakalnici so v vasici Estosadok zgradili posebej za te olimpijske igre. Foto: EPA
Biatlonski in smučarski kompleks Laura - prizorišče, ki bo gostilo tekme v biatlonu, smučarskih tekih in nordijski kombinaciji, leži na pobočju planote Psehako. Center vsebuje dva ločena stadiona, eden je na začetku, drugi pa na koncu proge. Prvič so ga uporabili junija lani, tribune sprejmejo okrog 7.500 gledalcev. Foto: EPA
Sankaški center Sanki - najboljši sankači in tekmovalci v bobu se bodo za olimpijska odličja pomerili v tem centru, ki leži 60 km severovzhodno od Sočija. Moderna priprava ledu omogoča natančno nadzorovanje optimalne temperature ledu na celotni progi, ki vsebuje 18 zavojev. Varnost je bila po tragični smrti Gruzijca Nodarja Kumaritašvilija v Vancouvru še posebej pod drobnogledom. Foto: EPA
Ekstremni park Rosa Hutor - smučarsko prizorišče, ki bo gostilo najboljše deskarje in smučarje prostega sloga na svetu. Leži zahodno od planote Rosa Hutor na Krasnaji Poljani. Prvič so ga preizkusili septembra lani, sprejme pa od 4.000 gledalcev za tekme v smučarskem krosu do 6.250 gledalcev za tekmo deskarjev na snegu. Foto: EPA
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje