reprezentance in se v domači Črni za hip prelevil v božička.

29-letni Gorza je zadnji konec tedna dokazal, da je še vedno sposoben dosegati vrhunske rezultate. Zlasti superveslalomsko tekmo (8. mesto) je izpeljal brezhibno, medtem ko so ga v finalni vožnji veleslaloma spet izdale bolečine v hrbtu in preprečile, da bi se s 13. mesta povzpel še višje. Ker bo tudi na olimpijskih igrah v Vancouvru superveleslalomska proga postavljena po njegovem okusu, si lahko obeta visoko uvrstitev. Do tedaj želi dvigniti še veleslalomsko pripravljenost, kjer se pozna, da je imel tik pred začetkom sezone težave s poškodbo.

Lahko opišete, za kako težko progo gre?
Ni mesta, da bi predahnil. Ni enega metra ravnine, da bi lahko zadihal in se sprostil. Od samega štarta je treba biti skoncentriran na naslednja vrata. To je najbolj strm teren v svetovnem pokalu.

Bolj kot zadnja strmina v Adelbodnu?
Ves čas je tako strmo kot na štartu in v ciljni strmini Adelbodna!

Kaj pa pravijo preostali smučarji?
Specialistom za hitre discipline ni lahko. Smukači so tehnično slabši in jim proga ni všeč. Toda če se pogleda realno, sta le en ali morda dva superveleslaloma v sezoni postavljena bolj veleslalomsko, torej tako kot ta v Val
d'Iseru, preostali pa so smukaški in zato se smukači ne smejo pritoževati.

Kakšno vlogo je imelo pri osmem mestu na superveleslalomski tekmi vodstvo reprezentance, ki vam je postavilo ultimat, da na superveleslalomih za svetovni pokal ne boste več sodelovali, če ne bo solidnega rezultata?
Morda me je tudi to spodbudilo, čeprav mislim, da me ne bi kar tako prekrižali.

In kako ste se odzvali, ko se slišali za ultimat? Menite, da je to pošteno do vas?
Nič, bil sem tiho in počakal na tekmo. S to odločitvijo se ne obremenjujem več, mislim pa, da ni bilo pošteno. Letos sem ogromno manjkal na treningih, a sem bil vseeno najboljši na prvem superveleslalomu sezone, čeprav tudi jaz takrat nisem osvojil točk.

Očitno z novim trenerjem za hitre discipline Burkhardom Schafferjem niste prav zadovoljni ...
Zelo sem si želel spremembe in prav njega za novega trenerja, ampak vse sem si predstavljal malo drugače. Nisva na isti valovni dolžini. Ni skrivnost, da najin odnos ni dober.

V čem je največja težava? V pogledu na smučanje ali morda v kakšnih osebnih zamerah?
Ne ujameva se, nimava istega pogleda na smučanje. Jaz rečem, da je belo, on, da je črno in ga ne morem premakniti. Pa imam gotovo dober občutek za smučanje, saj sem vendar tekmovalec.

Potem mora biti na treningih precej mučno ...
Poskušam korektno oddelati tisto, kar zahteva. Gotovo mi marsikaj koristi. Na začetku se mi je zdelo, da bo še šlo. Za mlade tekmovalce je v redu trener, za malo starejše pa ne.

Ampak Andrej Jerman je pred sezono trdil, da je zadovoljen!
On je zadovoljen, ampak je drugačen človek. Hitro se strinja z vsem, jaz pa si upam kaj reči nazaj.

Včasih ste imeli nesoglasja že s trenerjem Janezom Šmitkom ...
Ja, v nekaterih stvareh sta si s Schafferjem precej podobna. Toda pustimo to, ne mislim ničesar rušiti ali spreminjati. Vsak ima pač trenerja, ki mu je bolj pri srcu.

Vrnimo se k superveleslalomu. Bo na olimpijskih igrah v Vancouvru postavitev bolj veleslalomska ali smukaška?
Mislim, da ne bo bistveno drugače, kot predlani, ko sem bil tretji. Je pa ena pomembna razlika: takrat smo prišli v Kanado, en dan prosto smučali, naslednji dan je bila že tekma. To je bil plus zame. Na olimpijskih igrah so prej treningi smuka, tekma smuka, superkombinacija in nato šele tekma v superveleslalomu. Vsak bo torej vsaj trikrat presmučal ta teren.

Tudi v veleslalomu ste prišli do prvih točk sezone. Kako bi ocenili svojo pripravljenost v tej disciplini?
Pozna se izpad treninga in nisem še najbolje pripravljen. V Val d'Iseru je bila prva vožnja odlična, v drugi vožnji pa sem imel spet težave s hrbtom. Zapeljal sem v luknjo, hrbet je začutil močnejši udarec in me je uščipnilo. Tri četrtine proge je bil le boj za preživetje. V cilju sem se komaj dvignil, toda že pet minut kasneje sem videl, da le ni tako hudo. Na splošno je hrbet bolje - od tiste blokade, ki sem jo dobil konec oktobra, sem 90-odstotno treniral brez bolečin.

Boste torej zdaj več pozornosti posvečali veleslalomu?
Ja, po božičnih praznikih bom poskušal kvalitetno trenirati. Cilj je, da veleslalom dvignem na višjo raven. Ne manjka mi veliko. Sem pa imel srečo v nesreči, da sem na račun poškodb konkurentov lahko v Val d'Iseru štartal med 30. Mislim, da sem to mesto ohranil tudi pred Alto Badio.

Po dolgem času ste spet prišli domov, v Črno. Kako vašo odsotnost sprejemata otroka Pia in Žana?
Ko sem prišel iz Val d'Isera, je bila enoinpolletna Žana kar sramežljiva, ker me ni videla že en mesec. Najprej se je kar malo skrivala, potem pa sem pokazal, kaj mi je božiček dal zanjo v ZDA in ni bilo več težav.