Za rubriko Zakulisje smo pogledali, kako to poteka v praksi.

Vpis v izobraževalne ustanove za športnike že dolgo ni več nekaj neobičajnega in v njihovih vrstah se pogosto omenja izraz dvojna kariera. "Športniki lahko najboljše rezultate dosegajo le v delu svojega življenja in morajo že med aktivno kariero razmišljati o življenju po njej. S tega vidika je dvojna kariera zanje izjemno pomembna. Smatramo jo kot usklajevanje obeh karier, torej tekmovalne kariere in izobraževanja, ki je podlaga za uspešen prehod iz športne v civilno kariero," poudarja nekdanji športnik, zdaj pa vodja oddelka za športnike in olimpijske vrednote pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) Peter Dokl.

Gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, v katero so se na začetku vpisovali predvsem športniki iz zimskih športov, je ena tistih, ki imajo certifikat Športnikom prijazno izobraževanje, in je med športniki zelo priljubljena.

Na gimanziji Franceta Prešerna 43 odstotkov generacije s statusom športnika

"Danes je na naši gimnaziji skoraj 300 dijakov s statusom športnika, kar predstavlja 43 odstotkov celotne generacije, prihajajo pa iz skoraj 30 različnih športnih panog," pojasni koordinatorka in profesorica športne vzgoje Urša Križnar ter razloži, kdo se lahko vpiše v njihove športne oddelke: "Vpišejo se lahko športniki, ki so registrirani pri nacionalnih panožnih zvezah, ob tem pa morajo izpolnjevati še nekaj dodatnih pogojev. Priložiti morajo zdravniško potrdilo, poleg tega pa morajo tudi trenerji izjaviti, da bodo sodelovali z našo šolo. Pomembni so seveda tudi rezultati, na podlagi katerih športniki lahko dobijo dodatne točke, ki jim pomagajo pri vpisu v športni oddelek."

Mateja Čimžar, ki prav tako opravlja delo koordinatorke in profesorice športne vzgoje, dodaja, da imajo vpisanih tudi veliko tekmovalcev v ekipnih športih: "Trenutno imamo med vpisanimi največ nogometašev, košarkarjev in odbojkarjev, vse več pa je tudi športnikov iz rokometa in hokeja na ledu. Prav v teh dveh športih se mi zdi, da je trenutno tudi največ dijakov, ki se šolajo na daljavo. Tiste, ki so tukaj, poskušamo združiti v iste oddelke, s čimer jim omogočamo tudi skupne odhode na treninge."

Možnosti izboljšave pri sodelovanju s trenerji

Sodelovanje trenerjev v izobraževalnem procesu je zelo pomembno in včasih se na tem področju nekoliko zaplete. "Trenerji včasih ne razumejo, da je šoli kdaj treba vendarle narediti prostor in jo postaviti v prvi plan. Čeprav moram reči, da v večini panožnih zvez, s katerimi sodelujemo, to čedalje bolje funkcionira, imamo prav na tem področju še kar precej možnosti za izboljšave," ugotavlja ravnateljica Gimnazije Franceta Prešerna Mirjam Bizjak.

Pomembnosti izobraževanja so se zavedali trenerji nekdanje dijakinje te gimnazije, svetovne prvakinje Nike Prevc, ki poudarja, da je imela srečo, da sta skakalnica v Kranju in šola lokacijsko blizu: "Zjutraj po treningu so me trenerji odpeljali v šolo, po koncu pouka pa je pome prišla mama." Dijaki in njihovi trenerji sodelujejo z učitelji, pomembna vez med njimi pa so koordinatorji.

Priprava osebnega izobraževalnega načrta

"Skupaj z dijakom pripravimo osebni izobraževalni načrt. Z njim dijake učimo načrtovanja organizacije in jih spodbujamo k odgovornosti držanja dogovorov,« pojasnjuje koordinatorka Urša Križnar, njena kolegica Mateja Čimžar pa dodaja: "Zelo pomembno je poznati športe, tako da vemo, kdaj pride glavni del sezone, kdaj imajo dijak največ obveznosti. Prav tako je pomembno, da nam trenerji posredujejo programe treningov, na podlagi katerih dijakom pomagamo načrtovati obveznosti, opravičene odsotnosti, obenem pa sodelujemo tudi s starši."

Sodelovanje je seveda velik ključ do uspeha, poudarja Mirjam Bizjak: "Z večino zvez, še posebej z državnim nordijskim panožnim centrom, je sodelovanje zgledno, saj z njimi sodelujemo praktično vsak dan. Odlično poteka sodelovanje z Olimpijskim komitejem in seveda tudi z resornim ministrstvom. Tu si želimo pravzaprav samo, da športni oddelki še naprej ostanejo na tako visoki ravni, saj to omogoča, da slovenski športniki dosegajo res odmevne rezultate v mednarodnem merilu."

Omenili smo že število srednjih šol ter visokošolskih in višješolskih zavodov, ki so prejeli certifikat Športnikom prijazno izobraževanje, Peter Dokl pa še dodaja: "V sklopu šolanja podpiramo tudi 93 športnih oddelkov na gimnazijah in ekonomskih gimnazijah."

Prilagoditev prostorov, sodelovanje s fizioterapevtom in psihologom

Na Gimnaziji Franceta Prešerna so za potrebe športnikov prilagodili tudi prostore v kleti in okolici šole, omogočajo jim sodelovanje s fizioterapevtom in športnim psihologom. Zaradi številnih odsotnosti pa se – ne le pri njih – vse bolj uveljavlja kombinirano izobraževanje.

"Športniki več izostajajo od pouka, občasno, včasih pa celo stalno, se tudi šolajo na daljavo. Pri nas jim omogočamo neposredni prenos pouka. Vsak dan, seveda odvisno od potreb športnikov, lahko prenašamo pouk v živo za dijake, ki so morda na poti, na treningih, v tujini. Omogočamo jim, da lahko, od kjer koli že so, sodelujejo pri pouku, ga spremljajo praktično v živo, včasih tudi recimo iz kombija na poti na tekmo," razloži ravnateljica gimnazije.

Učitelji, med katerimi je tudi profesorica fizike Kristina Leskovar, s športniki ne sodelujejo le pri samih učnih urah: "Če je snov težka, potem dijaki prosijo še za dodatno razlago, tako da se ob prostih urah ali pa ob večerih – odvisno, kdaj imajo športniki čas – z njimi povežemo in še enkrat razložimo snov, naredimo skupaj še kakšno nalogo, tako da zadeve poskušajo usvajati sproti."

Ključna vloga avdio- in videokomunikacije

Omogočanje avdio- in videokomunikacije je tudi eden izmed pogojev za pridobitev certifikata "Športnikom prijazno izobraževanje", a ni edini. "Na srednješolskem nivoju je dijakom najbolj na kožo pisano napovedano spraševanje, saj se lahko prilagodijo, se pripravijo na spraševanje in pisanje testov. To je pomembno predvsem za tiste, ki so veliko odsotni, da so psihično manj obremenjeni v času tekem. Na visokošolski ravni pa bi lahko izpostavili prilagoditve glede opravljanja obveznosti, torej oddajanja seminarskih nalog in izrednih izpitnih rokov,« pojasnjuje vodja Kariernega centra pri OKS-u Lena Gabršček, sicer tudi aktivna igralka odbojke sede, nastopila je tudi na zadnjih paraolimpijskih igrah v Parizu.

Športniki se čedalje pogosteje že med kariero odločijo tudi za višje- oziroma visokošolsko izobraževanje. "V sklopu aktivnosti, povezanih s podelitvami certifikata, ugotavljamo, da je na srednjih šolah veliko enostavneje regulirati zadeve, ker so že sistemsko bolj opredeljene, medtem ko so fakultete mogoče v malo težjem položaju. Nekoliko težje se prilagajajo, ker je tudi sam študijski proces zahtevnejši, ampak vseeno lahko rečemo, da imajo na vseh teh fakultetah, ki so prejele certifikat, veliko posluha za športnike," še dodaja Lena Gabršček.

Ves čas pomembnost stika z izobraževanjem

Zavedanja o pomenu izobraževanja je čedalje več. Nekdanji biatlonec, zdaj tudi strokovni sodelavec Klemen Bauer poudarja, kako nujno je, da športnik ves čas ostaja v stiku z izobraževanjem, bodisi formalnim bodisi neformalnim: "Ko nastopi čas športne upokojitve, pa lahko to nadaljuje. Na tak način lahko že med aktivno kariero najde nekaj, kar ga res zanima, in se tudi tako znajde v nadaljnjem izobraževanju in kasneje poklicni karieri." Še bolje pa je, da se začne izobraževati že med kariero, o čemer Bauer pravi: "Seveda je bil to svojevrsten izziv, vendar pa se mi zdi, da smo bili predstavniki tiste generacije, ki smo takrat skupaj tekmovali, dobro ozaveščeni in seveda tudi dokaj uspešno usklajevali izobraževanje in šport. Potrebne je kar nekaj discipline, vendar pa menim, da je izvedljivo tudi v teh časih."

To je mogoče tudi zato, ker so se fakultete pripravljene prilagoditi športnikom. "Projektno delo lahko opravijo na daljavo. Nekdo, ki je na tekmovanju, tako lahko zvečer v hotelu – če mu uspe to uskladiti – opravi študijske obveznosti, kot so seminarske naloge in podobno. Športniki zelo cenijo, da izpite lahko opravljajo po sezoni. Po zaključeni sezoni pridejo in opravijo 2, 3, tudi 4 izpite hkrati, vse to torej, kar drugi študenti, njihovi sošolci, lahko delajo sproti. Izpostavil pa bi tudi, da so na našem programu športniki lahko tudi ves čas v stiku z vsebino predavanj, saj lahko sodelujejo na njih prek Zooma, tudi če so dalj časa odsotni zaradi treningov in tekem," pojasnjuje vodja programa Management v športu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Tomaž Čater.

Bauer prvi, ki je zagovor magistrskega dela opravil na daljavo

Prav na tem programu je izobraževanje po diplomi, opravljeni na Fakulteti za šport, nadaljeval tudi Bauer in kot prvi študent, takrat sicer zaradi epidemije koronavirusne bolezni, zagovor magistrskega dela opravil prek Zooma. Ta program športniki pogosto izberejo tudi zato, ker jim omogoča, da tehnično znanje, ki so ga usvojili v športu, nadgradijo s poslovnim, organizacijskim in pravnim znanjem, pa tudi z izkušnjami o delu v skupinah, odnosih z ljudmi in obvladovanju konfliktov. Predvsem pa je pomembno to, da se povezujeta teorija in praksa.

Na tem področju Ekonomska fakulteta veliko sodeluje z različnimi organizacijami in panožnimi zvezami. "Letos smo se recimo ravnokar dogovorili, da bomo za Smučarsko zvezo Slovenije naredili študijo izvedljivosti velike skakalnice na Ljubnem ob Savinji," razkriva Čater in dodaja, da so to prakso sodelovanja s športnimi organizacijami uvedli že leta 2018: "Študenti, med katerimi je tudi določen delež aktivnih in nekdanjih športnikov – študij namreč ni namenjen le njim, so pa vsekakor naši največji ambasadorji –, delajo na konkretnem primeru za zunanjega naročnika. Tako smo do zdaj že naredili strategijo za Odbojkarsko zvezo Slovenije, študijo izvedljivosti Olimpijskega festivala evropske mladine (EYOF), sodelovali smo z rokometno in košarkarsko zvezo, ukvarjali smo se z vlogo športnikov kot ambasadorjev z vidika blagovne znamke. Torej živimo s prakso, predvsem slovensko, pa tudi tujo."

Nika Prevc: Zdi se mi, da so iz leta v leto stvari čedalje bolj poenostavljene

Na področju izobraževanja športnikov je bil narejen velik korak naprej, zanimivo pa je razmišljanje Nike Prevc, trenutno študentke Filozofske fakultete, o tem, ali bi bile potrebne dodatne prilagoditve in ugodnosti: "Menim, da ne. Poslušam sicer kar nekaj pritožb glede količine dela za šolo in njegove zahtevnosti, ampak sama imam drugačno mnenje. Zdi se mi, da so iz leta v leto stvari čedalje bolj poenostavljene, sploh zaradi napredne tehnologije."

O uspešnosti športnikov v izobraževanju veliko povedo izkušnje iz prakse. "Športniki imajo številne dobre lastnosti, predvsem pa so praviloma zelo strukturirani ljudje. Ker so iz svoje kariere navajeni, da so si morali zelo strogo organizirati čas in biti vztrajni, to prenašajo tudi v šolske klopi. Marsikaj so se med kariero tudi naučili iz porazov in potem lahko te svoje izkušnje prenesejo v študij in kasneje v poslovno kariero. Sam z njimi zelo rad sodelujem. Marsikdo izmed njih mi sicer na začetku pove, da nima veliko časa, ampak prav zaradi tega so potem med tistimi, ki se najbolj držijo dogovorov, dobro so organizirani, čas imajo dobro strukturiran in jim izobraževanje ne predstavlja nobenega problema," izkušnje s športniki opisuje Čater.

Najboljši športniki so velikokrat tudi izjemno dobri dijaki

Ravnateljica kranjske športne gimnazije temu samo pritrjuje: "Najboljši športniki so velikokrat tudi izjemno dobri dijaki. Verjetno tudi zato, ker so marljivi, ker znajo organizirati svoj čas in na ta način dosegajo tudi zelo dobre rezultate. Največ pomoči sicer potrebujejo pri koordinaciji in organizaciji svojega šolskega dela v povezavi s tistim, kar od njih zahtevajo trenerji. Treba se je namreč zavedati, da gimnazijski program ni lahek, ravno nasprotno. Zato je še toliko bolj pomembno, da vsi vpleteni v ta proces med sabo dobro sodelujejo."

Da je sodelovanje res uspešno, pa dokazujejo tudi posebna obeležja, ki so jih svojim nekdanjim dijakom postavili v avli Gimnazije Franceta Prešerna. Že ob vstopu v njene prostore vas tako pozdravijo uspešni športniki, kot so Peter Prevc, Žan Košir, Nika Vodan (prej Križnar), Vesna Fabjan, Primož Roglič in številni drugi.