Tudi sicer se organizatorji tekem v smučarskih skokih in nasploh v zimskih športih spopadajo z drastičnimi spremembami podnebja, ki se kažejo v milejših zimah in pomanjkanju snega. Zato iščejo rešitve, ena od njih je shranjevanje snega. To preprosto pomeni, da ob koncu zime sneg shranijo čez poletje in ga nato ob začetku nove zime spet uporabijo. A le ni tako preprosto.

Planica, sredi novembra letos. Temperatura se je sicer spustila pod ničlo, kar je omogočilo začetek izdelave snega, a ob sončnem vremenu težko pričakujemo sneženje. Zima trka na vrata. Zato je nujno iskanje rešitev, kako do snega. Kot pojasnjuje vodja Nordijskega centra Planica, Jelko Gros, so se v dolini pod Poncami s tem srečali pred svetovnim prvenstvom v nordijskih disciplinah: "Začelo se je v času epidemije covida, pred svetovnim prvenstvom, ki bi moralo biti spomladi leta 2020, pa je bilo potem prestavljeno na december tistega leta. Zavedali smo se, da 10 dni, toliko kot potrebujemo, da pokrijemo letalnico, v decembru zagotovo ne bomo imeli. In jasno je bilo, da bomo morali uporabiti tako imenovani "snowfarming" oz. shranjevanja starega snega. Takrat smo prvo znanje poiskali na Pokljuki, ker imajo tam več izkušenj na tem področju, in smo uporabili lesne sekance kot izolativni material."

Mednarodna biatlonska zveza povezuje organizatorje

Biatlon je na tem področju zelo napreden. Organizatorji, predvsem po Evropi, se celo združujejo v skupine, v katerih si izmenjujejo znanje o tem, kako ohraniti sneg in tako tudi športne prireditve. "Zanima nas, kako čim bolj optimizirati proizvodnjo snega in minimizirati porabo virov. Želimo izkoriščati zeleno energijo ter zmanjšati porabo energije in vode, da skrbimo za prihodnost in trajnostni razvoj športov," pravi Riikka Rakic iz Mednarodne biatlonske zveze. Tim Farčnik, generalni sekretar OK-ja Pokljuka, dodaja: "Ne samo pri proizvodnji snega, temveč pri celotni organizaciji tekem je Pokljuka pri vrhu teh prizadevanj."

Priprave na svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah

Vrnimo se v Planico. Svetovno prvenstvo v poletih pred štirimi leti je bilo torej prvo, na katerem so na letalnici uporabili uskladiščeni sneg. Jelko Gros se spominja tega dogodka: "Projekt svetovnega prvenstva je bil zastavljen tako, da smo pripravili 15000 m3 snega rezerve za vsak primer, če bi bila slaba zima. In potem smo ga trikrat razvozili na tekaške proge. Nekako znotraj rednega dela poslovanja je treba biti racionalen. Želimo narediti od 2 do 3 km prog in za to potrebujemo do 6000 m3 pripravljenega, da ga ogradimo."

Glavna skrb je, kako sneg ohraniti čez vroče poletje. Prva rešitev so bili lesni sekanci, ki so odličen izolator. "Sekanci imajo pri stiku s snegom 0 stopinj Celzija, potem se proti 40 cm ta temperatura dvigne. In če pade kapljica, ko je 20 stopinj Celzija, sredi poletja, nekako prej pride do ničle in ta dežna kapljica ne dela več škode na snegu. In to je prednost lesenih sekancev pri izgubi snega," pravi Gros.

A je bila priprava takšnega skladišča časovno preveč zamudna. Zato so se odločili za drugačno metodo s posebno tkanino, ki je za prekrivanje in odkrivanje snežne gmote precej hitrejša, vendar je tudi izguba snega ob ponovni uporabi večja. Jelko Gros nam razkrije številke: "Če uporabljaš lesne sekance, se izgubi do 25 %, odvisno, kje si, koliko je ta kraj osončen. Medtem ko se z geotekstilom izgubi od 30 do 35 % snega. Letošnje poletje je bilo vroče, zato smo izgubili 35 % snega, ob deževnem poletju se izgubi manj."

Shranjevanje snega na ledeniku Rettenbach

Seveda je nekaj prekriti skakalnico, letalnico s snegom. Nekaj popolnoma drugega pa je prekriti smučarsko progo v Söldnu, ki tradicionalno gosti uvod v sezono alpskih smučarjev. Pogovarjali smo se z Isidorjem Grünerjem, vodjem prog v Söldnu: "Sneg shranjujemo že približno deset let. Vzamemo ves sneg, ki tukaj pozimi zapade. Količine so različne, lansko zimo ga je zapadlo veliko, približno 15 metrov. Potem poskrbimo, da sneg stisnemo v kopico, prekrijemo s približno centimeter debelo tkanino in ga ščitimo vse poletje. Do konca poletja, ko se začnejo priprave za tekme svetovnega pokala, izgubimo od 20 do 25 % snega. Vendar ga je še vedno dovolj, da po vsej dolžini in širini proge raztegnemo približno 70-centimetrsko plast snega, kar zadostuje za tekme."

Ne samo v srednji Evropi, s podobnimi težavami se spopadajo tudi na daljnem severu. Prireditelji svetovnega pokala v alpskem smučanju v Leviju na Finskem so tako letos na proge raztegnili okoli 260.000 m3 snega, ki so ga shranili lani. Dobra stran tako pripravljenega snega je tudi, da je zelo suh in potrebuje vlago, kar pomeni, da se njegova količina zato celo poveča. Jani Hämäläinen je vodja prog v Leviju: "Temperatura je 10 stopinj Celzija in dežuje, zato se precej snega stopi. Ko odpremo snežno skladišče, začne sneg tudi izparevati. Vlaga namreč uhaja izpod ledu." Isidor Grüner je iskren: "Če ne bi že zgodaj začeli shranjevati snega, ne bi mogli izpeljati tekem. Enako velja za vsa prizorišča, ki želijo do božiča izpeljati vsaj eno tekmo. Svetujem le, naj naredijo, kolikor je mogoče veliko snežno kopico, da se lahko potem ukvarjajo le z urejanjem proge. To res koristi."

Dodajmo še to, da je strošek tako skladiščenega snega približno 400 tisoč evrov na leto, a če je glavna dejavnost takšnega smučarskega središča smučanje, je to morda celo edina rešitev. V Planici pa se ponašajo tudi s posebno dvorano, ki je pozimi parkirna hiša, poleti pa notranja tekaška steza in hkrati skladišče snega.

"Dvorana je pa poseben fenomen, ker smo do narave najprijaznejši. Ta sneg v dvorani je bil najprej na letalnici. Z letalnice ga pripeljemo v dvorano, iz dvorane ga znova postavimo na tekaško progo. Se pravi, da ga uporabimo vsaj trikrat. Seveda ga vsakič malo izgubimo. Za dvorano potrebujemo približno 3000 m3 snega." Ob tem Gros dodaja, da je tudi takšno shranjevanje snega čez poletje energetsko potratno. Pozitivne učinke pa zaznavajo v turistični ponudbi in atrakciji, ki je med obiskovalci zelo priljubljena. Če potegnemo črto: spremembe vremenskih razmer narekujejo prilagoditve. Omenili smo le nekaj načinov. Gotovo pa si vsi ljubitelji zimskih aktivnosti želite, da ne bi bilo treba na tak način ohranjati smučanja, smučarskih skokov, teka, sankanja, biatlona, drsanja in drugih zimskih športov.