Gladiatorji belih poljan začenjajo olimpijsko sezono tudi v hitrih disciplinah. V soboto bo v Lake Louisu smuk, v nedeljo superveleslalom za svetovni pokal. Slovenci so pripravljeni na štart, glavni trener za hitre discipline Peter Pen pravi, da so delali dosti in dobro. Ko je pred dvema letoma govoril, da želi Slovenca popeljati do zmage v svetovnem pokalu, se je to zdela zelo težka naloga, a že v lanski sezoni se je na najvišjo stopničko (na smuku v Kvitfjellu) povzpel Boštjan Kline, ki bo ob poškodbi Ilke Štuhec glavni slovenski (smučarski) adut na olimpijskih igrah v Južni Koreji. Pen ima veliko izkušenj, bil je tekmovalec, kot trener se je dokazal že v hrvaški reprezentanci. Ni le velik strokovnjak, je tudi motivator in spominja na Andreo Massija. S Petrom Penom smo se pogovarjali o pričakovanjih pred novo sezono, o sodelovanju z Massijem in o tem, kakšen šok je bila prejšnji teden smrt Davida Poissona.

Žal morava pogovor začeti z nesrečo Francoza Davida Poissona. Kaj točno se je zgodilo?
Davida je v izteku smukaške proge potegnilo na zgornjo smučko, zaradi pritiska in nagle reakcije ga je katapultiralo in po 30 metrih je po zraku priletel v zaščitni mreži 2. Na tem delu je smučišče zelo položno in široko, velika nesreča je bila, da je točno z vratom priletel v drevo. To je bilo zanj na žalost usodno.

Je krivda tudi na strani smučišča? Zaščitne mreže v Nakiski očitno niso naredile tistega, kar bi morale ...
Za varnost na treningih v Kanadi in ZDA je v alpskem smučanju daleč najbolje poskrbljeno, tekmovalci in trenerji moramo podpisati, da smučamo in treniramo na lastno odgovornost. Trenerji tudi sami pomagamo postavljati mreže. Na treningih so prisotni reševalci in šef smučišča, večje ekipe imajo vedno zraven tudi usposobljene zdravnike, ki pred treningom preverijo, ali je vse narejeno, kot je treba. Ne znam si predstavljati, kako bi bilo to videti pri nas v Sloveniji. No, saj tako in tako nimamo proge za smuk.

Bo nesreča vplivala na to, da boste terene še bolje zavarovali?
To je ena prvih stvari, za katero mora poskrbeti trener smukačev, ne da pa se v našem športu narediti laboratorijskih razmer. To je šport v naravi, v različnih vremenskih razmerah in pri velikih hitrostih.

V kakšnem spominu imate Poissona?
Čokat, močen, nasmejan in eden redkih Francozov, ki je znal govoriti angleški jezik. Na ledenih in težkih progah je bil izredno dober in hiter. Predvsem mi je žal njegovega sina, ki ne bo mogel odraščati ob takem očetu, kot je bil David.

Ste se s fanti o tem kaj pogovorili, ste jih morda prepričevali, naj odmislijo nesrečo in še vedno smučajo na polno?
Pogovorili smo se, vsak mora to predelati in se odzvati kot človek in športnik, ne obstaja pa recept ali formula za te primere, ki so se in se bodo dogajali.

Nekatere reprezentance so smukačem, ki so bili priča tragediji, priskrbeli tudi psihologe. Imate kdaj ob sebi psihologa?
Nimamo, imamo pa izkušnje in besede slovenskega šampiona:

Gladiatorji belih poljan,
menjamo življenje za stotinke
in nekateri v tem iščemo umetnost.
Požiramo kilometre ceste smrti,
deset let skupaj še vedno tujci,
vsak po svoje se priklanjamo svobodi.
Mnoge dni zmrzujemo kot pregnani (divji) psi,
za nas pravice do besede ni,
pohabljamo svoje telo na slabi pisti,
zaradi brez srca ljudi,
ki jim je le za svoje koristi.
Za nas pravice do besede ni.
Saj ni važno, svet brez nekaterih še vedno stoji,
če tebe več ni, to teh ljudi ne skrbi,
padlih gladiatorjev besed v zgodovini ni.

... pesem Roka Petroviča iz leta 1987 ali 1988.

Kakšne misli gredo trenerju po glavi, ko njegov tekmovalec pade in je videti hudo? Pogosto pomislite na najhujše?
Kot trenerju mi je bistveno teže, kot ko sem bil tekmovalec, ker več vidim, imam več informacij in laže prognoziram kot pa fant, ki je osredotočen samo na svoje delo oziroma nastop in posluša navodila trenerjev. Nisem črnogled, iščem rešitve in poskušam gledati realno in pozitivno.

Konec tedna se sezona tudi za smučarje v hitrih disciplinah začenja zares. Bi si želeli, da imate še kakšen dan več za piljenje podrobnosti, ali pa ste tako nestrpni, da bi najraje videli, da bi bila uvodna tekma že teden ali dva prej?
Tekme se lahko začnejo, delali smo dosti in dobro. Ni bilo vse optimalno, dalo bi se nekaj stvari narediti bolje. Sezona bo naporna in priložnosti bo dovolj, da pokažemo, koliko smo vredni. Ja, naj se prava zima začne ...

Kje in kako ste trenirali v zadnjih dneh?
Zadnji teden smo trenirali v Nakiski. Podlaga je bila dobra, vremenski pogoji pa ne vsak dan najboljši. Naredili smo štiri dobre treninge.

Lake Louise je precej specifična tekma, Slovenci ste imeli tam že nekaj velikih uspehov, a tudi neuspehov. Kaj je v tem kanadskem prizorišču tako posebnega?
Vidljivost, veter, sneg, ki se spreminja, in predvsem trening v zadnjih tednih pred to tekmo. Tina in Ilka sta tam zmagali, Jerman je bil četrti in še nekaj dobrih uvrstitev imamo tam. Tudi Boštjan (Kline) je na zadnjih tekmah tam smučal dobro in hitro.

Kdo bi se lahko poleg Boštjana Klineta še vmešal v boj za deseterico?
Kosi in Čater sta že bila med deset. Upam, da bosta čim prej in čim večkrat. Debelak in Hrobat, ki bosta sicer prvič tam, znata hitro smučati, zadovoljni pa bomo z uvrstitvijo v točke svetovnega pokala.

Se kaj bojite, da bi se med sezono morali ukvarjati z opremo, predvsem s smučmi? Ste mirni?
Bojim se ne, ker to je stalnica v hitrih disciplinah. Zaupam našim opremljevalcem in predvsem serviserjem v naši ekipi, Roku, Petru, Mišelu in Boštjanu.

Boštjan Kline je lani zmagal v svetovnem pokalu, a imel tudi kar nekaj odstopov. Kaj pričakujete od najboljšega slovenskega smučarja?
Potrditev in nadgradnjo lanske sezone. Ko iščemo limite, je odstop eden od posledic in Boštjan je lani odstopil štirikrat ali petkrat, ker je želel zmagati oziroma čutil je, da lahko zmaga, če se mu izide.

Kline je prejšnji mesec povedal, da na olimpijskih igrah meri na medaljo. Je prav, da tekmovalci tako razmišljajo, ali pa si s tem nalagajo preveliko breme?
Miselnost in mentaliteta slovenskih športnikov se v zadnjih letih spreminjata, poskušajmo jih razumeti in jim slediti.

Olimpijski smuk ne bo zelo težek, na večini tekem za svetovni pokal je teren zahtevnejši. Vas to moti?
Vsak teren je treba spoštovati, se mu prilagoditi in ga znati izkoristiti, lahko je včasih težko.

V lanski sezoni svetovnega pokala sta bila najboljša smukača Italijana Fill in Paris. Kdo naj bi letos krojil vrh?
Švicarji se vzpenjajo, Avstrijci bodo zagotovo boljši kot lani, Italijani in Francozi imajo pravo smukaško ekipo, kjer se tekmovalci med seboj bodrijo in dopolnjujejo. Norvežani so zdravi in vedno hitri ...

Andrea Massi v letošnjem pripravljalnem obdobju ni bil več sodelavec SZS-ja in vam ni mogel pomagati. Ali pa se motim in vam je morda vseeno kaj svetoval, vsaj po telefonu, glede na to, da sta bila prej v zelo dobrih odnosih in ste tudi javno večkrat poudarili, kako cenite njegovo znanje?
Ko nam je bil na razpolago, sem ga vključil v ekipo in dobro smo delali, v stiku sva bila in bova. Sem pa izredno vesel zanj in Tino, da bosta postala starša. Družina, to je, kar potrebuje in si zasluži Andrea.

Ga boste poklicali pred olimpijskimi igrami za kakšen nasvet? Izkušenj s Tino Maze ima ogromno ...
Morda po olimpijskih igrah, da mi pove, kaj smo delali narobe (smeh). Sam sem bil kot tekmovalec na dvojih olimpijskih igrah, še na treh pa kot trener. Tekmoval sem, delal in imel odprte oči, ko so medalje osvajali Ivica (Kostelić), Janica (Kostelić), Jakov (Fak) in Tina. Verjamem vase in naš aktualni tim.