Danes 53-letni Teksašan je ob koncu 90. letih začel pisati unikatno športno pravljico. Po prebolelem raku je sedemkrat na Elizejskih poljanah slavil v rumeni majici. Toda sanjska zgodba je bila plod velike prevare. Nekoč legendarni kolesar je namreč avtor verjetno največje dopinške afere v športni zgodovini. Mednarodna kolesarska zveza in protidopinška agencija sta mu zaradi uporabe prepovedanih snovi črtali vse dosežke od leta 1998 dalje, kamor spadajo tudi vse zmage na Dirki po Franciji.

Zdaj je prvič obiskal Slovenijo, in kot je dejal, ga je, ko se je v Zgornjesavski dolini odpravil na pohod, navdušila narava, pogled na letalnico bratov Gorišek pa ga je konkretno prestrašil. "Ko smo se pripeljali sem, sem dejal, da so smučarski skoki ena izmed stvari, ki jih v življenju ne bi želel poskusiti. Poznam jih zaradi Primoža, velikokrat sem si ogledal posnetek tistega njegovega padca. Brez tega ne bi postal kolesar. Brez te nesreče Slovenija ne bi imela te imenitne zgodbe," je povedal Armstrong, ki je šele v četrtek ugotovil, da je Roglič padel prav tu v Planici. Če bi Zasavec vztrajal pri svoji prvi športni ljubezni, verjetno fenomen slovenskega kolesarstva ne bi bil tako izjemen, kot je.

"Pogačar ni nikoli slab"

Armstrong je med pogovorom dejal, da je Slovenija trenutno številka ena svetovnega kolesarstva. Omenil je tudi Janija Brajkoviča, s katerim sta bila moštvena kolega. Danes 41-letni Belokranjec je v četrtek obiskal Armstronga v Kranjski Gori in sta šla na večerjo. Ogromno izbranih besed pa je namenil najboljšemu na svetu – Tadeju Pogačarju: "Večkrat smo o tem govorili v svojem podkastu. Resnično mislim, da spremljamo najboljšega kolesarja vseh časov. Ko govorimo o rezultatih, ki jih lahko doseže na različnih dirkah, so neverjetni. Jasno, kaj je vse naredil na Touru in drugih velikih dirkah, zdaj je še sporočil, da gre na Pariz-Roubaix … Eddy Merckx je to storil, a to je bila druga generacija. Že zdaj lahko rečemo, da bo Tadej najboljši do zdaj."

"Ali bo zmagal na največ Dirkah po Franciji? Ne vem, ampak gre res za kompletnega kolesarja. Njegova kariera je neverjetna. Kar je še posebej navdušujoče, je, da ni nikoli slab. Če se udeleži dirke, bo tekmoval. Ko si nadene številko, veš, da bo dirkal in dal vse od sebe. Mi nismo delali tega. Februarja, ko smo šli na dirko, smo bili vsi pretežki in je bil to za nas bolj trening. Tadej pa, ko si nadene tekmovalno številko, dirka. Tega v kolesarstvu nismo videli še nikoli. Še vedno je mlad in veliko ima še pred sabo. Ko bo končal, bo zagotovo najboljši vseh časov," je nadaljeval razvpiti nekdanji kolesarski velikan.

Na srečo mu ni bilo treba dirkati proti Pogačarju

Da ima Slovenija trenutno dva tako izvrstna kolesarja, kot sta Pogačar in Roglič, je po besedah Američana nekaj posebnega: "Ne bom pozabil tistega Toura, ko bi stavil svoje življenje, da ga bo dobil Roglič. Ljudje v kolesarstvu so poznali Tadeja, a nihče si ni mislil, da se to lahko zgodi. Pomislite, država, ki je le malce večja od Connecticuta – za tiste, ki niste bili v ZDA, Connecticut ni tako velik – ima kolesarja, ki sta tako dobra. Država, ki ima tako malo prebivalcev … Samo pomislite na zgodovino kolesarstva, ko so dominirali Francozi, Italijani, Španci, Belgijci, Nizozemci ... To je res izjemno in eden od njiju bo največjih vseh časov. Nekaj posebnega."

"Vsakič, ko spremljam Pogačarja, si ob misli, da je najboljši vseh časov, rečem, da sem vesel, da mi ni bilo treba dirkati proti temu fantu. Imel bi nič odstotkov možnosti. Na srečo so me spodili iz kolesarstva (smeh, op. a.)," je dodal Armstrong, ki je med drugim govoril tudi o napakah.

Odločitve so bile težke, a smo jih sprejeli

Beseda doping v pogovoru ni bila izrečena, o storjenih napakah, kjer so bile posredno mišljene vse zmage, ki jih je dosegel na prepovedan način, pa je dejal: "Obžalovanje je težka beseda. Na vprašanje, ali bi iste stvari storil še enkrat, ni pravega odgovora. Oziroma ni odgovora, ki bi zadovoljil vse. V življenju ne moremo stvari narediti še enkrat, kot jih lahko v otroški igri. Naslikali smo to sliko in tako je. Napake so bile narejene. Vsi jih delamo. Moje so bile večje kot od marsikoga."

"Seveda se spomnim tistih časov. Kolesariti sem začel leta 1992. Takrat je bil to neurejen šport. V Evropo nisem prišel, da bi goljufal in prestopal meje, ampak tekmoval. Nisem hotel domov, ampak sem se želel boriti. Ko smo začeli kolesariti, si nismo zatiskali oči. Ne opravičujem se za sprejete odločitve. Bile so težke, a smo jih sprejeli," je dodal.