Članica kranjskega Triglava je poskrbela za peto skupno zmago slovenskih skokov v svetovnem pokalu. Dvakrat je globus v vitrino pospravil Primož Peterka, pred tremi leti je to uspelo njeni reprezentančni kolegici Niki Križnar, leta 2016 pa tudi njenemu bratu Petru Prevcu. "Takrat sem ga spremljala z velikim navdušenjem in občudovanjem. Ne vem, ali sem kdaj v roke vzela njegov globus, ker se mi je zdel tako dragocen. Odlično je, da imam zdaj tudi jaz svojo lovoriko," je dejala najstnica, ki je najboljša skakalka na svetu.

Sorodna novica Nika Prevc želi imeti v Planici zadnjo besedo

Zelo čustvena je bila v nedeljo po poletih v Vikersundu, ko je tudi teoretično potrdila osvojitev prestižne lovorike. Po vrnitvi domov je dejala, da počasi zbira misli, več pa bo lahko povedala, ko bo v roke dobila globus. Pred skakalkami je sicer še zadnja tekma sezone, ko bo prvič finale zime tudi za dekleta v Planici. V četrtek bodo nastopila na srednji napravi, kjer se Prevc odlično počuti in, kot sama pravi, verjetno tudi prikazuje svoje najboljše skoke, po koncu preizkušnje pa bo na slavnostni podelitvi tudi prejela kristalno nagrado za imenitno sezono. "Vsaka tekma mi predstavlja užitek in komaj čakam tudi to zadnjo," je priznala in o rezultatskih pričakovanjih, kot se za najboljšo spodobi, dodala: "Želim imeti zadnjo besedo."

V ponedeljek se je z reprezentanco vrnila iz Norveške z nekaj zamude zaradi novih težav z izgubljeno opremo. V slovenskem taboru le upajo, da jih bodo hitreje rešili, kot so jih letos na Japonskem. Tista tekma v Saporu je bila, kot je dejala nosilka rumene majice, tudi najbolj stresna v sezoni: "Bilo je res pestro. Prvič sem tam skočila z izposojeno opremo, potem naslednjič s svojo, ko je bilo dovolj za vodstvo, pri zadnjem skoku pa se mi je pripetila nesreča, ko se mi je odpel klinček. Mogoče me je tisti dan malce raztresel in pokvaril občutke za nadaljevanje."

"Pred sezono sem imela že zelo dobre treninge, ampak je bila moja težava to, da jih nisem prenesla oziroma realizirala na tekmi. Potem pa sploh ne vem, kdaj mi je uspelo," je priznala Nika, ki je v sezono v Lillehammerju vstopila z desetim in 17. mestom. Na naslednji postaji v Engelbergu je začela s sedmim mestom, dan kasneje pa je v Švici prvič v karieri zmagala. Konkurenco je premagala tudi na naslednji tekmi v Garmisch-Partenkirchnu za slovo od leta 2023, v novo leto pa je skočila s petim mestom v Oberstdorfu, kar je bilo dovolj za skupno zmago na t. i. turneji dveh večerov.

Sledil je nepozabni Beljak z dvema zmagama, na avstrijskem Koroškem pa je prvič oblekla rumeno majico: "Beljak mi bo najbolj ostal v spominu zaradi skokov, saj sta bila najboljša v celi sezoni. Na majico pa takrat sploh nisem računala. Šele tik pred podelitvijo sem izvedela, da sem prevzela vodstvo." Od tedaj je ni več slekla. Od 3. januarja dalje je skakala v rumenem, skupaj torej na 18 tekmah zime, čeprav je 19-letnica prvič celo sezono preživela med elito svetovnega pokala, pa se je imenitno spopadla z vsemi pritiski in težkimi preizkušnjami, ki so sledile.

"Sama majica mi ni predstavljala bremena. Me je pa bremenil nekako povečan pritisk s strani tekmovalk in novinarjev zaradi druge majice. Iz tekme v tekmo, ko sem videla, da stvari tečejo in se prednost povečuje, sem začela razmišljati o globusu. Potem pa ti še kdo drug namigne, kaj ti lahko uspe," je dejala. 174 točk je pred začetkom turneje Raw Air znašala prednost pred 17 let starejšo Evo Pinkelnig, ki je lani dobila skupni seštevek. Čeprav je izkušena Avstrijka ves čas skakala v vrhunski formi, pa je na Norveškem ne le zlahka ubranila razliko, celo povišala jo je.

Vmes je bilo znova nekaj težkih trenutkov. V Oslu je morala na svoj nastop čakati skoraj pol ure: "Ne vem, zakaj, ampak mi sploh ni bilo težko čakanje. Dopoldne sem tako slabo skočila takrat, da sem potem pol ure sedela tam in razmišljala, kako bi vse te stvari popravila. Zbrala sem misli." Takrat je na Holmenkollnu zasedla šesto mesto, dan zatem pa je bila druga, ko je bil glavni trener Zoran Zupančič zelo jezen na odločitev žirije. Vse skupaj Nike ni vrglo iz tira. Tudi ne prva tekma v Trondheimu na srednji napravi, ko je Pinkelnig zarezala v njeno prednost.

Sorodna novica Nika Prevc ima veliki globus: "Nimam dovolj besed za vsa ta čustva"

Vrhunsko je odgovorila in dan zatem na večji napravi prizorišča naslednjega nordijskega svetovnega prvenstva sedmič v sezoni zmagala. Za konec popotovanja po domovini smučarskih skokov so sledili še poleti v Vikersundu. Nika je prvič v karieri letela, je pa vreme organizatorjem prekrižalo načrte, tako da so imele skakalke le nedeljsko tekmo, veliko možnosti za preizkuse pa tako ni bilo. Prevc je zasedla 11. mesto, svoj rekord popravila na 190,5 m, cilj preleteti 200 m pa je pustila za prihodnjo zimo.

"Na zadnji tekmi sem si res želela teh 200 m. Mogoče je ta želja malce pokvarila skok. Tudi razmere so bile težke, obenem pa nisem imela možnosti prej skakati, ko je bila še ena tekma odpovedana. Po koncu tiste tekme je potem prišlo veselje. Sicer se mi razlika ob prehodu na letalnico ni zdela veliko, mogoče sem imela le nekaj težav z ohranjanjem hitrosti. Se bom pa naučila, da bo drugo leto bolje. Daljši je bil polet, bolj sem uživala. Pred začetkom sezone sem imela v glavnem v mislih le cilj, da poletim prek 200 m. Zdaj lahko rečem, da sem dobila vse drugo, je pa to cilj za naprej," je zaključila nova šampionka iz družine Prevc.