Z izjemno drugo vožnjo je 1. februarja 1991 zaostala le za Vreni Schneider. Švicarska šampionka je bila hitrejša za 16 stotink.

"Spomini na Saalbach so že vedno zelo živi. To je bil največji uspeh v karieri. Vesela sem, da se bom na to prizorišče vrnila kot gledalka," je v Tedniku poudarila 57-letnica iz Škofje Loke.

Na tekmah za svetovni pokal je s prekinitvami nastopala dve desetletji. Na zmagovalne stopničke se je uvrstila trikrat. Poleg prvega mesta v slalomu in drugega mesta v veleslalomu v Kranjski Gori leta 1991 je bila decembra 1999 druga še v slalomu v Lienzu v Avstriji. 25-krat se je uvrstila med prvih deset na tekmah za svetovni pokal. Na olimpijskih igrah je bila sedma v kombinaciji v Albertvillu leta 1992.

Prestala je kar enajst operacij kolena
Kariero, ki so jo zaznamovale številne poškodbe kolena (enajst operacij), je končala spomladi leta 2003. Najprej je bila trenerka na Hrvaškem, v zadnjih letih pa v domačem klubu Alpetour v Škofji Loki.

Prva športnica leta v samostojni Sloveniji
Leta 1991 je bila prva športnica leta v samostojni Sloveniji, prejela je tudi Bloudkovo nagrado.

"Ta naziv mi je že takrat veliko pomenil. Ko pogledam nazaj, je to res veliko priznanje. Že takrat je bilo v Sloveniji veliko uspešnih športnic, danes pa jih je še več. Ni preprosto biti najboljši športnik v Sloveniji," je v pogovoru za Tednik razmišljala Bokal.

Pred šestimi leti začutila bolečine v trebuhu
Prvič se je z rakom spopadla pred šestimi leti, zato je takrat prestala operacijo in kemoterapijo, bolezen pa se je nato vrnila. Čeprav je na bolniški, se svojim varovancem pogosto pridruži na smučeh.

"Pred šestimi leti se je začelo z bolečinami v trebuhu. Končala sem na urgenci, kjer so ugotovili, da imam raka na ženskih organih. Operirali so me in me zdravili s kemoterapijami. Nekaj let je bilo vse v redu. Niti v enem trenutku se nisem smilila sama sebi ali obupala. Takoj sem bila za akcijo. Zanimalo me je, kaj lahko naredim," je v pogovoru za Tednik pojasnila nekdanja sijajna alpska smučarka.

Imela je že 16 ciklov kemoterapije
Jeseni leta 2023 je šla znova k zdravniku. Rak se je vrnil. "Zdaj se znova se borimo že več kot eno leto. Vsake tri tedne dobim kemoterapijo, pa potem še 14 dni jemljem tablete. Po enem tednu odmora gremo na novo. Do zdaj sem imela že 16 teh ciklov. Po tem urniku bo šlo še vsaj tri mesece naprej. To ni nobena garancija za uspeh, a niti v enem trenutku še nisem obupala in delam vse, da bom ozdravela."

Smučanje jo je že velikokrat rešilo v življenju
Vsak dan hodi od 5 do 10 km. "Po vsaki kemoterapiji si bolj utrujen. Po kemoterapiji je nekaj dni težko hoditi. Grem bolj počasi. Moram biti hvaležna, saj je veliko ljudi, ki imajo veliko večje težave s kemoterapijo. Trenutno se res dobro počutim. Smučanje me je že velikokrat rešilo v življenju. Ko bi se lahko usedla, sem šla raje na smuči, ko sem imela vsega dovolj. Pobrala sem se in šumenje okoli ušes mi je vedno pomagalo, ko se z večjo hitrostjo smučaš navzdol. Tako je tudi zdaj."

Pozimi ima kapo, poleti pa hodi z golo glavo
"Ena od stvari, ki mi jo je šport dal, je psihična moč. Imela sem res veliko poškodb, nisem popustila in tako je tudi zdaj. Tudi zdaj pride trenutek, ko imaš vsega dovolj. To so redki trenutki. Večkrat sem pomislila, da lahko vse skupaj spodleti. Za zdaj se še vedno borim. Nisem si dala narediti lasulje, pozimi imam kapo, poleti pa pač hodim z golo glavo. Ne vidim nobene težave. Ne sramujem se tega, da sem zbolela," je odločna Nataša Bokal.

Zaupa zdravnikom in uradni medicini
Zdravnikom popolnoma zaupa. Nasveti znancev o alternativnem zdravljenju ji niso všeč: "Verjamem, da mi znanci dajejo dobronamerne nasvete. To je stvar za strokovnjake. Ne more mi kar vsak svetovati, kaj naj jem in pijem. Vedno zaupam zdravnikom in uradni medicini. Pomembno je, da gremo pravočasno na preglede. Ljudje predolgo časa čakajo doma. Zgodnje odkrivanje teh bolezni je ključno. Ko ti odkrijejo to bolezen, je pomembno, da ne obupaš."