Po treh tekmah svetovnega pokala je Vtičeva na 10. mestu v skupnem seštevku. Pretekli konec tedna je bila dvakrat med deseterico. Čeprav je stara šele 23 let, je skorajda že veteranka v nadarjeni slovenski reprezentanci, ki se pod vodstvom Matjaža Triplata in pomočnika Primoža Peterke pripravlja na olimpijske igre leta 2014 v Sočiju.

Kako ocenjujete svoje nastope v Hinterzartnu?
S preteklim koncem tedna sem zelo zadovoljna. Krizo sem očitno prestala. Na prvi tekmi sem bila četrta v slabih razmerah. Tudi v nedeljo mi je z 10. mestom kljub slabšemu drugemu skoku uspel super rezultat, sploh če pomislim, kje sem bila še pred enim mesecem. Zdaj bo lažje skakati in grem v četrtek sproščena v Predazzo na naslednjo postajo svetovnega pokala.

Kako ste se spopadli s tekmovalno krizo?
Kadar forma ni konstantna, si še bolj napet, kar se pozna na hitrosti. Tudi med tekmami sem poskušala nekaj spremeniti, pa ni šlo. Po treningih v Ramsauu in Kranju pa se je postopno obrnilo na bolje. Zdaj sem zadovoljna, večjih napak v mojih skokih ni, so le še manjše. Toda odpraviti moram še te, konkurenca je tako močna, da moraš biti za zmagovalni oder brezhiben, pa še nekaj sreče moraš imeti.

Je bil recept v večji količini treninga?
Ne, vse je v glavi. Vedela sem, da sem dobro pripravljena. Ostati moraš miren in se ne smeš obremenjevati s slabšimi rezultati, istočasno pa poskušaš narediti tisto, kar ti reče trener. Hvaležna sem tako Matjažu kot Primožu. Zelo se trudita.

To je rekel tudi Primož Peterka o vas dekletih, ko je postal pomočnik. Ni mogel verjeti, da ste tako pridne ...
Nihče ne ve, kako treniramo. Ko je bil Primož prvič z nami, je bil res presenečen. In še kdo bi bil. Morda kdo misli, da je vse enostavno, ko le dvakrat ali trikrat skočiš na tekmi. A to ni res. Vse poletje trdo treniramo, tudi po trikrat na dan, veliko delamo na moči, da lahko potem vso sezono zdržimo naporen ritem.

Kako se je Primož vključil v žensko reprezentanco, potem ko je končal kariero?
Dobro! Zna nas nasmejati in rad kakšno ušpiči, ko je seveda pravi čas za to. Popestri dogajanje, tako da lahko tudi malo odklopiš svoje misli.

Kaj pa glavni trener Matjaž Triplat? Je strog ali vam popušča, ker ste pač dekleta?
Zna biti strog in lahko slišiš tudi kritiko, če si jo zaslužiš, toda tudi pohvalo, kadar dobro skočiš. Vsako dekle zna na svoj način pohvaliti ali pograjati. Zamer seveda ni nobenih, tam smo zato, da smo uspešni. Matjaž je ugotovil, kaj je za vsako najbolje, zna pomagati, če si v krizi, kar se navsezadnje pozna pri rezultatih. Zadnji dve ali tri sezone smo se dvignile.

V moški konkurenci prevladujejo Avstrijci, medtem ko v ženski ni tako. Zakaj?
Ker so šele v zadnjih letih začeli delati z mlajšimi tekmovalkami. Jaz sem že dalj časa v skokih in vem, da je bila dolgo le Daniela Iraschko tista, ki je lahko posegala v vrh.

Je pa zato vrh toliko bolj pester ...
Vidi se, da je deset tekmovalk sposobnih skočiti na sam vrh in prav všeč mi je, da se tekmovalke na zmagovalnem odru menjajo in da nista le dve, ki se borita za zmago. Res pa je, da je trenutno Američanka Sarah Hendrickson malo bolj spredaj, ampak verjamem, da jo bomo ujele. Tudi v lanski sezoni je bila na začetku močna, nato pa je popustila.

Bo vrhunec sezone za vas na Ljubnem ob Savinji, kjer bosta 11. in 12. februarja tekmi svetovnega pokala? Želite prav tam skočiti najbolje?
Ne, rada bi bila na vseh tekmah v vrhu, je pa res, da je domača tekma nekaj posebnega. Že lani se je tam zbralo največ gledalcev in je bil res drugačen občutek. Sijajno vzdušje in že zdaj se veselim.

Kako pa je na preostalih prizoriščih?
Gledalcev je zelo malo, verjetno zato, ker ni prave promocije. Le na Norveškem, kjer dalj časa vlagajo v ženske skoke, je bilo več gledalcev.

Zakaj smučarska zveza ne pusti ženskih tekem na letalnici?
Ni mi jasno, zakaj. Gotovo vsaka skakalka ne more na letalnico, nas starejše pa bi lahko pustili. Ni nevarnosti, če si dobro pripravljen. Če trener tako oceni in te spusti na letalnico, te nima kaj skrbeti. Vseeno mislim, da bom dobila to priložnost. Vsaj upam.

Menite, da precej zaostajate za moškimi? Kje so razlike?
Ker smo lažje in manj močne, imamo manjšo hitrost na mizi in moramo skočiti z višjega zaletnega mesta. Se pa ta razlika zmanjšuje, ko smo na treningu zadnjič skakali skupaj, je bilo šest zaletnih mest razlike, še lani pa deset.

Se kdaj pomerite s Primožem Peterko?
Ob koncu poletne sezone je skočil v Kranju in je bil pet metrov daljši, skočil pa je tudi z nižjega zaletišča.

Že 13 let trenirate skoke in leta 2014 boste imele skakalke prvič priložnost, da se borite za olimpijske medalje. Je to še dodaten motiv, da marljivo trenirate? Sanjate olimpijsko medaljo?
Tudi, saj moraš imeti višji cilj. Če ne veš, zakaj treniraš, ne moreš priti daleč. Želim si, da grem v Soči in da tam tudi nekaj dosežem