Norvežan Römören je na tekmi za svetovni pokal v Predazzu pozabil preveriti spodnjo vez, ki se mu je ob ekstremnem počepu odpela, zato je skušal ob prehodu na mizo zmanjšati hitrost. Sledil je spektakularen padec, saj se mu je kmalu po "odskoku" odpela smučka. Svetovni rekorder jo je na srečo odnesel brez hujših posledic. Njegov padec si lahko ogledate desno v spodnji videonovici.

Bogataj zgrešil, a priletel v TV-oddajo
Eden najbolj znamenitih padcev, ki je povezan s slovenskimi smučarskimi skakalci, je bil padec Vinka Bogataja, ki je 21. marca 1970 zdrsnil s smučine in še pred odskokom padel s skakalnice ter zgrmel med ljudi. Slovenski skakalec na srečo ni utrpel hujših posledic, padec pa ga je bolj kot njegovi tekmovalni dosežki izstrelil v svet. Že leta ga predvajajo v napovedniku ameriške športne oddaje "Wide world of sport".

V naslednjih videoposnetkih si lahko ogledate le nekaj primerov številnih padcev, ki so se pripetili v zadnjih letih.

Jan Mazoch (20. 1. 2007, Zakopane)
Enega najbolj odmevnih padcev je lani utrpel češki skakalec Jan Mazoch, ki je padel v 2. seriji tekme v Zakopanah. Padec je bil tako hud, da je bil skakalec dva dni v komi, nato ga je zdravnikom le uspelo prebuditi. Slovenski ljubitelji si bodo tekmo bolj zapomnili po zmagi Roka Urbanca, ki je dobil tekmo v vetrovni loteriji. Urbanc je pred senzacionalno zmago točke osvajal le trikrat (vedno na letalnici), po njej pa še vedno čaka na svoje pete točke za svetovni pokal.

Thomas Morgenstern (29. 11. 2003, Kuusamo)
Najboljši skakalec letošnje zime Avstrijec Thomas Morgenstern je hujši padec doživel na uvodu sezone 2003/2004.

Tekma na Finskem je potekala v vetrovnem vremenu. Organizatorji so skušali tekmo izpeljati na vso silo, tako so padli kar trije tekmovalci, najkrajšjo je potegnil prav Morgi, ki je moral zaradi spektakularnega padca izpustiti nekaj naslednjih tekem.

Artur Hamidulin (12. 2. 2000, Vikersund)
Smučarski poleti po eni strani nudijo užitke tako gledalcem kot samim skakalcem, po drugi strani pa ravno ti predstavljajo tudi največjo nevarnost za hude padce in poškodbe. Enega večjih je utrpel Artur Habibulin na svetovnem prvenstvu v poletih leta 2000 v Vikersundu.

Pavel Ploc (21. 3. 1992, Harrachow)
Krivulja leta se je z leti bistveno spremenila, saj so včasih letalci leteli bistveno višje kot danes, zato so bili padci tudi toliko bolj boleči. Enega teh je utrpel tudi legendarni Pavel Ploc.

Robert Kranjec (marec 2001)
Proti padcem na poletih niso "odporni" niti Slovenci. Robert Kranjec je pred sedmimi leti v meki smučarskih poletov strmoglavil in naredil pravo akrobacijo s štirimi obrati. Res neverjetno, da ni nikoli izgubil ljubezni do letenja, saj kot po pravilu najboljše izide dosega na poletih.

Primož Roglič (22. 3. 2007, Planica)
Lani sta na Planici pred letalnim praznikom na preizkusu letalnice grdo padla Jernej Košnjek in Primož Roglič, ki sta drsela po večjem delu letalnice. Oba sta jo odnesla brez hujših posledic, čeprav so prvega za nekaj časa priključili na napravo za umetno dihanje.

Wolfgang Loitzl (18. 1. 2004, Zakopane)
Na srečo pa vsi padci niso grdi in preveč boleči. Nekateri so celo smešni. Lep primer je Wolfgang Loitzl, ki je kmalu po odrivu z zaletne rampe padel in zdrsel po zaletišču.

Janne Ahonen (20. 3. 2005, Planica)
Za konec pa si oglejmo le še padec ob najdaljšem poletu na svetu. Finec Janne Ahonen je pred slabimi tremi leti poletel 240 metrov, kar je najdaljši polet v zgodovini.

Slavko Jerič