Svetovno prvenstvo bo v Holmenkollnu potekalo od 23. februarja do 6. marca prihodnje leto. Klasične smučarske discipline se bodo v tistih, že pozno zimskih dnevih vrnile v svojo zibelko. Poročevalci s teh tekmovanj pa že več kot 30 let tradicionalno pripravijo svoje druženje v kraju, kjer bo v naslednji zimi največje tekmovanje.
Prvi dan namenjen FIS-u, drugi IBU-ju
Tokrat se je vse skupaj začelo v veliki avli mestne hiše, v pristanišču norveške prestolnice, kjer 10. decembra vsako leto tudi podelijo Nobelovo nagrado za mir. Prvi dan druženja je bil tokrat namenjen Mednarodni smučarski zvezi (FIS), medtem ko bo nadaljevanje pripadalo osrednji svetovni biatlonski zvezi (IBU). Tako eni kot drugi se dobro zavedajo, da je to poolimpijska sezona, ki po navadi prinese nekaj zatišja. V največji meri le navideznega. Za govornico je prvi stopil predsednik FIS-a Švicar Gianfranco Kasper, ki je poleti na rednem zasedanju v Antalyji v Tučiji dobil nov mandat (op. a., že četrti po vrsti) in takoj nakazal, da veliko zatišja le ne bo, saj bo v vseh disciplinah pod okrilje FIS-a kar 6.400 mednarodno obarvanih dogodkov, med katerimi so nekateri, ki so potekali na južni polobli, že mimo.

"Izjemno se veselim novih izzivov, ki nam jih prinaša omenjena številka. Mi bomo ob tem imeli tudi štiri svetovna prvenstva, tekem svetovnega pokala posebej niti ne štejemo. Denarno smo uspešni, morda nam nekaj težav znotraj nordijskega smučanja povzroča le nordijska kombinacija, ki se ne more in ne more pobrati, čeprav gre za disciplino z najdaljšo tradicijo. Leta 2012 bomo v Innsbrucku v Avstriji pripravili tudi prve zimske olimpijske igre mladih in kot zanimivost naj povem, da bo njihova cena manjša kot na primer samo otvoritvena slovesnost na letošnjih poletnih igrah v Singapurju. Še enkrat pa zares se veselim zime, ki prihaja," je sklenil Kasper, ki je v Holemnkollnu v četrtek vodil predzadnji pregled odgovornih za izvedbo SP-ja 2011 na tem "svetem" mestu klasičnega smučanja.
Pokroviteljev tekačem ne manjka
V tekaškem delu mednarodne zveze so izjemno optimistični. Pokroviteljev jim ne manjka, imajo celo nove. Projekt tekaške vasi po vzoru kolesarskega dogajanja na vsaki tekmi bodo uvajali postopoma. 22 tekmovanj svetovnega pokala je razdeljenih na 10 držav (op. a., Rogle tokrat ni med prireditelji), v ženski konkurenci, ki je zaradi Petre Majdič in drugih naših tekmovalk bolj na očeh, bo na voljo 2.860 točk. Največja želja je še več dodatnih točk na tekmah s skupinskim startom.
Skakalna karavana odpira dodatne možnosti pri gradnji letalnic in v prihodnje naj bi se na največjih objektih zaradi novih pravil gradnje letelo do 250 metrov. Prvi bodo to pravilo, kot kaže, izkoristili v tukajšnejm Vikersundu v naslednji sezoni. Kar osem novih objektov naj bi prinesli naslednji dve sezoni in ob tem, da propadajo trije zadnji olimpijski centri, se tekmovalni direktor FIS-a Walter Hofer ni pretirano vznemirjal v smislu "Show must go on". Od sezone, ki je pred vrati, si veliko obeta žensko skakanje na smučeh, saj bo prvič sezona prinesla tekme najvišje ravni. Pri FIS-u si tekme želijo tudi v Sloveniji, medtem ko bo Planica po svetovnem prvenstvu v letošnjem marcu prihodnje leto znova v vlogi gostiteljice finala. In še nekaj je pomembno - odslej bodo tudi skakalci lahko imeli kakšen gram več zaradi popravljenega pravila BMI-ja.
Težave v nordijski kombinaciji
Velike težav imajo v nordijski kombinaciji, kjer se s krizo ubadajo že najmanj dve sezoni. Spomin na 'blamažo' na tekmi na veliki napravi na Olimpijskih igrah v Vancouvru še ni zbledel. Koledar ponuja najmanj tekem na najvišji ravni. Na koledarju za prihodnost je tudi Planica, o čemer najbolj dvomimo prav poročevalci iz Slovenije, ki poznamo razmere v dolini Pod Poncami.
Na naslednjem svetovnem prvenstvu, ki bo po 28 letih znova v Oslu, pričakujejo več kot 600 tekmovalcev - razumljivo, največ tekačev in tu naj bi bilo na vsaki tekmi najmanj 25.000 gledalcev. To bo peto svetovno prvenstvo na vzpetini nad Oslom, kjer naj bi tekmovalno slovo vzela tudi kraljica slovenskega nordijskega smučanja Petra Majdič. Norvežani, bolje mesto Oslo, je v vse vložilo približno 210 milijonov EUR in tu komentar seveda niti ni potreben in pove vse, kaj tu pomeni nordijsko smučanje v vseh oblikah. Tu namreč razlik ni, kot denimo v okolju, iz katerega prihajamo, in mnogokrat radi slišimo, da je to tudi športna identiteta našega naroda. Pa je res?