V sezoni, ki mu jo je dodobra zaznamovala poškodba gležnja, (spet) razmišlja o upokojitvi. Taka razmišljanja za 31-letmega dvakratnega dobitnika velikega kristalnega globusa sicer niso nič novega - da bo postavil smuči v kot, grozi že od leta 2005, ko je prvič osvojil zmago v skupnem seštevku. Če bi si kdo kdaj želel umakniti iz belega cirkusa, bi bilo Millerjevo obdobje po olimpijskih igrah v Torinu nedvomno tak trenutek.

Se ni dovolj potrudil?
V ZDA reklamiran kot smučarski superman, ki bo osvojil pet zlatih medalj, je samosvoj Američan iz Italije prišel praznih rok, doma pa so ga pričakala grozilna pisma ogorčenih gledalcev. Millerju je ameriška javnost na smrt zamerila, da "se ni potrudil" in da je raje ponočeval v spremstvu blondink in alkohola.

Decembra zvin gležnja
A Bode je tudi to po svoji stari navadi prenesel stoično in v sezoni 2007/2008 osvojil še drugi veliki globus, pri tem pa mimogrede še zrušil ameriški rekord zmag Phila Mahra. Letos je njegov naskok na nove zmage in naslove svetovnega prvaka (ima jih že štiri) že kmalu preprečil padec na decembrskem smuku v Beaver Creeku. Miller si je zvil gleženj in natrgal vezi, tekmoval pa še naprej.

Tekmoval zaradi smukaškega globusa
Zakaj? Odgovor lahko najdemo v Millerjevem dnevniku, ki ga letos objavlja za Universal Sports. Objavljamo nekaj njegovih misli o poškodbi in upokojitvi. "Razmišljal sem, da bi si po Adelbodnu vzel nekaj oddiha, da bi lahko za nekaj tednov odpočil svoj gleženj in mu pustil, da se zaceli. To bi pomenilo, da bi šel na svetovno prvenstvo v zares dobri formi, a zamudil bi tri tedne tekem. Če bi preskočil tekme, ne bi imel niti najmanjše možnosti osvojiti smukaški globus. Vedel sem, da lahko tekmujem kljub bolečinam, zato sem se odločil, da to tudi storim. Če lahko še naprej tekmujem, je še najbolje, da to tudi počnem, saj kmalu ne bom več tekmoval."

Še vedno obožuje tekmovanja ...
Miller nadaljuje: "O upokojitvi govorim, vse odkar sem leta 2005 zmagal v skupnem seštevku. Še vedno obožujem tekmovalni del, a težko je ostati motiviran z vsem drugim, kar pride zraven. Prideš do točke, kjer tveganje, da od sebe zahtevaš vse več in več, ni več tako razburljivo. Je zelo čustveno in fizično zahtevno. Zadnjič, ko sem zares čutil, da sem predan temu, da dam vse od sebe brez oklevanj, je bilo pred dolgim časom."

... a ni tako tekmovalen
Pomisleki seveda so: "Glede upokojitve nekoliko oklevam zato, ker smučam že vse življenje, in vsak človek, s katerim govorim, mi pravi, da ne smem zdaj odnehati in da bom smučanje preveč pogrešal. Iskreno mislim, da se ne bom tako počutil. Morda ga bom do določene mere pogrešal, a ko bom nehal, bom pripravljen. Prav tako bom navdušen nad ukvarjanjem z drugimi stvarmi. Na tone stvari je, ki jih rad počnem. Res nisem tako tekmovalen, kot večina ljudi misli, da sem. Mislijo, da moram nekaj dokazati sam sebi in da se s smučanjem ukvarjam samo zato, da premagam druge fante. Mislim, da je to pogosta napačna predstava o meni."

Če nekaj klikne v glavi ...
In razlaga naprej: "Ironija moje filozofije je ta, da bi dobesedno lahko vse pustil z danes na jutri. Če nekaj klikne v moji glavi in resnično vem, da je to pravilna odločitev, potem bom to tudi naredil. Vedno sem skušal obljubiti sam sebi, da če bom vedel, kaj je pravilna odločitev, bom imel tudi pogum jo opraviti, ne glede na okoliščine ali časovni okvir. Nikdar ni zares "pravi čas", da naredimo pravilno stvar."

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si