Ko je Valenčič povsem sproščen, lahko premaga najboljše tekmovalce, kar je dokazal z januarsko zmago na dobro zasedenem FIS-tekmovanju v Avstriji. Morda ga prav to loči od velikih smučarjev, ki znajo na pomembnih tekmah iz sebe iztisniti največ. Lani je kazalo, da bo smučarju iz Spodnjega Brnika uspel preboj iz povprečnosti, saj je bil po prvi vožnji olimpijskega slaloma drugi, na koncu pa je zasedel šesto mesto. Letos si je na seriji petih januarskih slalomov za svetovni pokal želel nekaj vrhunskih rezultatov, vendar je zbral le eno uvrstitev med petnajsterico, ko je bil v Zagrebu enajsti.

Imate spet težave s hrbtom?
Letos ne, vseeno pa grem k svoji fizioterapevtki kar med sezono. Po navadi ni časa in počakam na konec zime, zdaj pa je idealen trenutek, da to uredim.

Kje boste trenirali v prihodnjih dneh?
V Kranjski Gori in na Višarjah, kjer bomo verjetno skupaj s finsko reprezentanco, pri kateri je trener Janez Slivnik.

Letos dosegate povprečne rezultate. Kaj manjka za preboj med deseterico?
Res je, manjka en zelo dober rezultat, da bi se krivulja obrnila navzgor. Bil sem sicer konstanten, niso pa to mesta, ki bi me zadovoljevala. Odkrito lahko povem, da sem pričakoval več, toda vedno je kaj prišlo vmes. Smučanje je sicer na kar dobri ravni, forma ni slaba, toda nikakor nisem sestavil dveh dobrih voženj. Kot da bi se vrtel v začaranem krogu ...

In s tem ne bo nič z dobro številko na svetovnem prvenstvu, torej s številko do 15.
Seveda sem se želel ustaliti med prvokategorniki, kar mi ni uspelo. Trudimo se, pa kar ne steče ...

Vam manjka kanček sreče, morda večja sproščenost?
Malo sreče bi tudi prav prišlo. Nekaj pritiska čutim, ker nas je bolj malo, ki bi lahko osvajali točke, zavedam pa se, da navijači pričakujejo lepe rezultate. Kako je, ko tekmujem sproščen, se je pokazalo na FIS-tekmovanju pred Kitzbühlom v Westendorfu, ko sem zmagal. Peljal sem res tako, kot znam.

Tekmujete na Elanovih smučeh. Ste zadovoljni?
Zelo! Ugodijo vsaki prošnji. Material je pravi, prav tako serviser smuči Zmago Tonejc, s katerim sodelujeva tretje leto in lahko dam le pohvale. Samo še noga mora biti prava.

Je v reprezentanci na treningih zaradi slabših rezultatov opaziti že kaj malodušja?
Ne bi rekel, bi bilo pa gotovo lažje, če bi se dva redno uvrščala med petnajst. Na treningu bi tako vedel, kam sodim. Drugi sicer imajo neko primerjavo, jaz ne.

Na treningu je težko posnemati razmere, kot so na tekmi. Kako se pripravite, da je vožnja na treningu res maksimalna?
Poskušam se povsem zmotivirati in prvo vožnjo na treningu odpeljati tako, kot da bi šlo za tekmo. Sicer pa na vsakem treningu merimo čas.

Na zadnjih dveh slalomih za svetovno prvenstvo ste odstopili. Boste to popotnico nesli s seboj na štart ali to ne vpliva na vas?
Vsaka tekma je poglavje zase. Niti spomnim se ne dobro prejšnjih dveh prvenstev, tako da to ni pomembno.

No, navsezadnje ste bili na svetovnem prvenstvu v Äreju 2007 deveti v veleslalomu, kar je res lep rezultat ...
Pa v Sestrieru sem bil na olimpijskem veleslalomu dvanajsti. Nisem imel slabih rezultatov, na velikih tekmah sem pravzaprav vedno smučal bolje.

Veleslalom velja za osnovno disciplino. Ga še kdaj trenirate, čeprav ste se specializirali za slalom?
Še, ampak redko. Ravno na začetku tega tedna sem v Kranjski Gori na prosto vozil veleslalom. Treba je malo presekati slalomski ritem, dati na noge daljše smuči.

Kakšen se vam zdi teren v Garmischu, kjer bo tekma?
Teren je razgiban. Na začetku strm, proti cilju se zravna. Proga mi je všeč, je prava slalomska.

Kaj pa pravite na letos izjemne predstave Ivice Kostelića, ki se mu nasmiha veliki kristalni globus?
Očitno so ujeli pravo mero treninga in počitka. 'Blazno' mu privoščim, da osvoji veliki kristalni globus, saj je trenutno najbolj popoln smučar. Ko mu 'zalaufa', se ne ustavi.