23-letna Novogoričanka je na svetovnem prvenstvu izpolnila cilj in se zavihtela med deseterico. Z dvema brezhibnima vožnjama bi lahko celo kandidirala za medaljo, vendar priznava, da trenutno tega še ni sposobna narediti. Če je dve leti mlajša Mikaela Shiffrin še pred polnoletnostjo skočila med elito, gre Ana Bucik proti vrhu z majhnimi koraki. A odločnimi, saj je napredek zelo opazen tudi v veleslalomu.

Pravijo, da na SP-jih štejejo le medalje, ampak gotovo vam tole sedmo mesto v slalomu veliko pomeni, kajne?
Res je, da na velikih tekmovanjih največ štejejo medalje, a menim, da predvsem za tekmovalce, ki celotno sezono dosegajo zelo visoka mesta. Za vse druge pa je to prav tako pomembna tekma in si želimo pokazati svoj maksimum. Sedmo mesto mi gotovo veliko pomeni, vsi naenkrat pač ne moremo stati na stopničkah.

Vaši slalomski vožnji v St. Moritzu sicer še nista bili brezhibni. Ste razmišljali, ali bi bili morda ob popolni izvedbi celo v igri za medaljo? Do medalje vas je vendarle ločila manj kot sekunda ...
Zagotovo bi se z dvema optimalnima vožnjama lahko vmešala v boj za medalje, a na žalost dve brezhibni vožnji v enem dnevu zame še nista stalnici. Na tem bom delala čez poletje. Ko mi bo uspelo zadržati visok tempo na vseh postavitvah, skozi celotno progo, sem lahko konkurenčna tudi najboljšim.
Kljub temu vam gre to sezono zelo dobro. Ste kaj presenečeni, da vam je uspel takšen napredek in že uvrstitve med deseterico?
Res sem zadovoljna, da mi je uspel takšen napredek. Na treningih sem smučala dobro in se večkrat tudi približala najboljšim, zato sem vesela, da mi je to uspelo tudi na tekmah.
Vedno bolje tekmujete tudi v veleslalomu. Ste ga pred sezono veliko trenirali?
Veleslalomu sem v pripravljalnem delu, pa tudi med samo sezono, posvečala ogromno časa. Zelo sem si želela slalomu dodati še veleslalom. Napredek je končno opazen, me pa predvsem v težkih konfiguracijah čaka še kar nekaj dela.
Slalomsko zlato je v St. Moritzu pričakovano osvojila Mikaela Shiffrin. V tej sezoni je sicer doživela tudi slalomski poraz, a zdi se, da je vendarle še korak pred vsemi, ko je to najbolj treba.
Shiffrinovi je v drugem teku uspelo pokazati prej omenjeno brezhibno vožnjo. Ko ji to uspe, je neulovljiva, nam pa pokaže, da so meje veliko višje, kot si mogoče mislimo.
Kaj se lahko naučite od nje, kje je skrivnost njenega hitrega smučanja?
Na Mikaelo gledam z velikim občudovanjem. Smuča izjemno mehko in lahkotno, pravi užitek je gledati, kako se brez napora prebija med slalomsko progo. Mislim, da je ravno ta lahkotnost glavni razlog za hitro smučanje. Velikokrat jo analiziram in se skušam iz njenih voženj naučiti kaj novega.
Kako neugodni so slalomski količki, ki vas neusmiljeno pretepajo? No, ali pa vi pretepate količke. Kakšen je ta "odnos"?
S slalomskimi količki imam dober odnos (smeh). Rada začutim težo količka na kolenih oziroma roki, saj mi to daje nekaj dodatne opore v zavoju.

To sezono je bila podlaga pogosto zelo trda, ledena. So treningi in tekme na takšni podlagi še posebej naporni?
Seveda. Telo na trdi podlagi veliko bolj trpi. Potrebni sta večja natančnost in odločnost. Je pa nato na mehkejši podlagi zato vse lažje.
V St. Moritzu ste nastopili tudi na ekipni tekmi. Vam je to koristilo, da nekako še bolj padete v tekmovalni ritem, ali bi bilo takrat bolje trenirati in se pripravljati na slalom, saj Slovenija ni imela resnih možnosti za vidno uvrstitev.
Zelo rada tekmujem na ekipnih tekmah. Vedno vlada posebno vzdušje, tako imenovani 'team spirit'. Upam, da bomo letos tudi temu posvetili več časa na treningih, saj smo dobra ekipa in bi bili lahko v prihodnosti v boju za kakšno medaljo.
Kaj vam je še ostalo v spominu iz St. Moritza?
Ko se je končno pokazalo sonce, sem res uživala v prostem smučanju in širini smučišč, ki jih ponuja St. Moritz.
Kako pa ste doživela Ilkino zlato smukaško medaljo?
Vsi smo se te medalje zelo razveselili. Vem, da je za to dolgo delala in si zmago zaslužila. Skupaj smo na kratko proslavili, potem pa smo se morali drugi posvetiti treningom, saj se je za nas prvenstvo takrat šele dobro začelo.

Zdi se, da vlada v slovenski ekipi veliko prijateljstvo, da je reprezentanca zelo homogena in si punce privoščite uspeh. Je res tako?
Drži. S puncami se res super razumemo, vsak uspeh je uspeh celotne ekipe. Držimo skupaj in si pomagamo v težkih trenutkih ter se skupaj veselimo lepih uvrstitev. Vesela sem, da sem del take ekipe.
So tudi vam doma pripravili kak manjši sprejem?
Nič posebnega, samo druženje v krogu prijateljev, družine in sotekmovalcev iz kluba SK Gorica. S klubovci se večkrat družimo in nazdravimo dobrim rezultatom.
Kakšen je načrt za nadaljevanje sezone? So še kakšne posebne želje?
Želim obdržati slalom na visoki ravni in skleniti sezono v prvi petnajsterici. Prav tako se bom posvetila tudi veleslalomu, v katerem bom napadala nove točke v Squaw Valleyju. Sledilo bo še državno prvenstvo in, če bo treba, lov za FIS-točkami v hitrih disciplinah.
Se vidite v prihodnosti tudi kot smučarka, ki nastopa in osvaja točke v vseh disciplinah in se morda nekoč bojuje za veliki kristalni globus?
Vidim se kot smučarko, ki tekmuje v obeh tehničnih disciplinah, kombinaciji in občasno odpelje smuk ali superveleslalom. Nočem prehitevati dogodkov, če bom nekoč že v boju za mali kristalni globus, bom zelo vesela.
Kje ste naredili prve smučarske zavoje? Kako se je začela ta zgodba, glede na to, da ste Primorka?
Svoje prve smučarske korake sem naredila na Lokvah. Sicer pa sem v mladosti veliko smučala v Dolomitih, najraje smo počitnice preživljali v Arabbi.

Ali dobro prenašate mraz?
Raje imam toplejše dneve, mogoče zato, ker prihajam iz toplih krajev. Pogosto me zebe, še posebej v prste na nogah, zato komaj čakam, da sezujem ozke pancarje. Teh po karieri zagotovo ne bom pogrešala.

Tomaž Okorn