Nemec Severin Freund je na Švedsko prišel najbolje pripravljen. Na srednji skakalnici so mu na lovu na prvo zlato medaljo zmanjkale desetinke, na veliki tekmecev ni pustil blizu in zmagal z eno največjih razlik v zgodovini svetovnih prvenstev.

V boju za srebro in bron je med trojico najkrajši konec potegnil Peter Prevc. Peter se kot pravi športnik ni izgovarjal na smolo, ni tarnal nad skromnimi razmerami v finalni seriji, priznal je to, o čemer je govoril tudi Andrea Massi, o pomanjkanju koncentracije pri telemarku v prvi seriji.

V primeru lepega doskoka bi bil Peter zanesljivo znova nasmejan do ušes - srebrn. Dejstva velikokrat bolijo, a Peter je pri 22 letih s šestimi medaljami z velikih tekmovanj že tako krepko presegel vse svoje predhodnike v deželi na sončni strani Alp.

Če je bila na lovu za veliki kristalni globus odločitev o poletih v Vikersundu zelo pomembna, bo morda čez dve leti ali pa kdaj pozneje v Petrovi karieri četrto mesto v Falunu zgolj eden od dobrih rezultatov, ki je mimogrede tretji najboljši izid slovenskih skakalcev na velikih skakalnicah. Drugega ima v lasti, kdo drug kot Peter Prevc, ki mu za pravi izziv ostaja le še naslov svetovnega prvaka Francija Petka.

Peter je bil med najboljšimi tudi v Falunu, prehitela sta ga skakalca, ki sta imela svoj dan. Gregor Schlierenzauer dobesedno, Rune Velta pa je imel svoja dva tedna. Biti najboljši je realna želja vsaj deseterice, v kateri so vsi po vrsti bolj izkušeni od slovenskega skakalca, ne več prihodnosti - ampak sedanjosti. V četrtek je bila sedanjost kruta, a že pogled v bližnjo prihodnost lahko Petra, ki se bojuje za veliki kristalni globus navdaja z optimizmom in ponosom.