Ob lanski generalki so nas tako Finci kar precej presenetili, da so se tekaškega dela programa lotili precej z levo roko. V enem letu pa se je znova vse vrnilo v ustaljene ritme, ki smo jih vajeni iz teh krajev. Lani smo, denimo, v šali rekli, da je edina novost, ki so jo pripravili prireditelji pred novim druženjem nordijskih smučarjev v tem, da so dokupili en ratrak, ki pa ga med tistimi, ki so pripravljali proge, tako ali tako ni nihče znal pravilno uporabljati. Zato včeraj ni bilo odveč vprašanje vodje slovenske tekaške vrste Marka Gracerja, ki je vodstvo tekmovanja pobaral, ali bodo po kvalifikacijah še enkrat šli na progo ali ne. Odgovor je bil povšeči Gracerju, bolj pa serviserje skrbi sneženje, ki je sinoči nekoliko zamujalo. Nekatere napovedi so se ustavile pri kar 20 centimetrih novega snega, spet druge pri le nekaj centimetrih.

Še večja težava pa bi bila lahko v tem, da se bo kar precej otoplilo. Včerajšnji pogled na različne tekaške reprezentance je bil zato izjemno zanimiv, sploh pa so se zelo tehnično zahtevnemu zaključku posvetili tudi Norvežani, ki bodo znova napadali z vsemi razpoložljivimi silami. Tudi z branilcem naslova iz Faluna Pettrom Northugom, ki je tedaj zmagal v klasičnem koraku in ga v tej sezoni v smučini skorajda ni bilo. Vse sile je usmeril prav v svetovno prvenstvo, kjer naj bi nastopil še v štafeti in na sklepni preizkušnji na 50 kilometrov, tako kot v današnjem šprintu v drsalnem koraku.

V ženski konkurenci pa so vse, vključno z našo bronasto olimpijko Vesno Fabjan, ki že vse od Sočija živi prav za današnji dan, navdušene, da je proga krajša kot lani in tudi krajša kot pri moških. Nazadnje na Švedskem prireditelji niso uslišali želje Katje Višnar, ki je predtem v dolini Fiemme končala na 4. mestu. Trenutno pa jo zanima le olimpijski nastop v klasiki naslednje leto v Pjongčangu.

Ob sinočnjem začetku sem kar nekajkrat pomislil tudi na to, da bi bili, recimo, sinoči lahko tudi na glavnem trgu v Kranjski Gori. Planica je pred petimi leti v Južni Koreji v zadnjem krogu klonila pred Lahtijem in se temu ob obeh naslednjih kandidaturah ni nikoli več približala. Kako bo z naslednjo, seveda še ne vemo, je pa slovenska vlada dala zeleno luč za nov poskus. Če smo tedaj ob dogodkih v slovenski delegaciji, ki so zasenčili tudi uspeh krstne kandidature, še razmišljali, da je morda bolje, da Planica ni dobila prvenstva, sem včeraj na osrednjem trgu tu v Lahtiju s kar veliko grenkobe ugotavljal, da je žal bilo tako.

Nordijski center pri nas je namreč zgrajen in le še čaka na velike športne dogodke. In slej ali prej si bodo ti morali slediti iz leta v leto, in to v vseh disciplinah. Vsak dan do konca prvenstva tu v Lahtiju bom namreč imel v glavi, kako pa bi tole in tole bilo videti na naših tekmovališčih. Brez dvoma bi se predstavili z zelo prijetno reprezentanco. Na doma pripravljeno prvenstvo bodo naši športniki morali še počakati, tako kot vsi mi, da morda vendarle dočakamo najprej skakanje članov planiške delegacije v zrak na katerem od naslednjih izborov. Naslednji bo že maja naslednje leto v Grčiji.